Jedro

Sodišče mora, če preloži narok za glavno obravnavo (301. člen ZPP), o tem obvestiti obe pravdni stranki, nov narok pa določiti tako, da jima ostane zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP). V obravnavanem primeru dejansko ni šlo za preložitev naroka, saj sodišče prve stopnje ni določilo novega dne za glavno obravnavo, ampak je le odložilo začetek glavne obravnave za vsega pol ure, ker je toženec s prihodom zamujal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 986,74 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu mora toženec povrniti 28.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 5. 2011 dalje; tožniku pa je naložilo, da mora tožencu plačati 1.588,22 EUR pravdnih stroškov.

2. Tožnik se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo (pravilno: razveljavitev) izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče zadnji narok brez tožnikove vednosti za pol ure preložilo in po toženčevem zaslišanju zaključilo glavno obravnavo. Pred tem je s klicem v pisarno tožnikovega pooblaščenca preverilo, ali bo tožnik pristopil na narok. Če bi bil tožnikov pooblaščenec seznanjen, da bo narok zaradi toženčeve odsotnosti preložen, bi na narok pristopil njegov substitut. Tako pa je bil toženec, ki se je dotlej izogibal soočenju s tožnikom, zaslišan v tožnikovi odsotnosti. Neresnice, ki jih je izpovedal, so ostale nesankcionirane. Poleg tega je sodišče upoštevalo njegovo izpoved o sodelovanju v piramidni igri, čeprav toženec o tem do konca prve obravnave ni podal nobenih trditev. Tako je v razlogih sodbe navedeno nekaj, česar toženec ni pravočasno zatrjeval. Tudi sicer pa je toženčeva izpoved nelogična in izmišljena z namenom, da bi se izognil vračilu posojila.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Tožnik je bil pravilno povabljen na narok in bi moral pričakovati toženčevo udeležbo. Sicer pa tožnik ne v kazenskem postopku in ne v pravdi ni dokazal zatrjevanega posojilnega razmerja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je glede na izid dokaznega postopka upravičeno podvomilo o tožnikovi trditvi, da je tožencu posodil znesek, ki ga terja s tožbo. Takšno tožnikovo trditev podpira le tožnikova izpoved, njeno dokazno vrednost pa so ostali izvedeni dokazi povsem relativizirali, kot je tožniku pravilno, izčrpno in prepričljivo pojasnilo že sodišče prve stopnje. Listinski dokazi, na katere se sklicuje tožnik, potrjujejo denarna nakazila s tožnikovega bančnega računa tožencu, ne predstavljajo pa zanesljivega dokaza o sklenitvi in vsebini zatrjevanega posojilnega dogovora med pravdnima strankama, upoštevaje razloge, s katerimi se toženec upira tožbenemu zahtevku. Neutemeljen je pritožbeni očitek tožencu, da ni izpovedoval po resnici, saj se njegova izpoved ujema tudi z izpovedjo zaslišane priče in z razlogi oprostilne kazenske sodbe. Razpravljanje o domnevni tožnikovi udeležbi v piramidnih igrah je odveč. Ta okoliščina, o kateri je izpovedoval toženec, ne da bi jo prej izrecno zatrjeval, namreč ni bila nosilni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka, zato ne gre niti za očitano kršitev pravila o prekluziji iz 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki jo izpostavlja pritožba. Bistveno je pač, da tožnik glede zatrjevanega posojilnega razmerja med pravdnima strankama ni zmogel svojega dokaznega bremena, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek materialnopravno pravilno zavrnilo.

6. V postopku na prvi stopnji tudi ni bilo procesne kršitve, na katero neopredeljeno meri pritožba z očitkom, da tožnik ni bil vnaprej obveščen o preložitvi zadnjega naroka. Res je, da mora sodišče, če preloži narok za glavno obravnavo (301. člen ZPP), o tem obvestiti obe pravdni stranki, nov narok pa določiti tako, da jima ostane zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP). V obravnavanem primeru po presoji pritožbenega sodišča dejansko ni šlo za preložitev naroka, saj sodišče prve stopnje ni določilo novega dne za glavno obravnavo, ampak je le odložilo začetek glavne obravnave za vsega pol ure, ker je toženec s prihodom zamujal. Ne tožnik in ne njegov pooblaščenec tega dne na narok nista pristopila, čeprav sta vedela, da bo sodišče na obravnavi izvajalo dokaz z zaslišanjem toženca. Jalova je torej pritožbena trditev, da bi tožnikov pooblaščenec na narok poslal substituta, če bi vedel, da se bo toženec odzval vabilu na zaslišanje. S to možnostjo bi moral in mogel računati že vnaprej, zato se zdaj ne more uspešno sklicevati na telefonsko obvestilo sodne uslužbenke, da toženec na narok ni prišel, čeprav sicer za takšno obveščanje ni bilo podlage v procesnem redu. Ker se tožnik (oziroma njegov pooblaščenec) ob prvotno določeni uri ni zglasil na sodišču, se je s tem sam odrekel pravici do sodelovanja v postopku; v nasprotnem primeru bi na sodišče že takrat moral priti substitut. Končno je sodišče, ki je obravnavo po navedenem upravičeno opravilo v tožnikovi odsotnosti, tožnika naknadno seznanilo z zapisnikom o zaslišanju toženca in mu s tem omogočilo, da se izjavi o rezultatu dokazovanja. Absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana, prav tako ne kakšna druga procesna kršitev, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

7. Ker torej pritožbeni razlogi niso izkazani, je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo prvo sodbo.

8. Tožnik, ki je s pritožbo propadel, ni upravičen do povračila svojih pritožbenih stroškov, pač pa mora tožencu povrniti njegove stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti obsegajo nagrado za pritožbeni postopek, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev ter DDV, vse v priglašeni višini, ki je skladna z Odvetniško tarifo.