Jedro

Ker prva toženka še ne razpolaga z listinami, ki bi ji omogočile vpis spremembe podatkov v sodni register, intervencija sodišča, s katero bi ji z začasno odredbo prepovedalo na registrskem sodišču vložiti nepopoln predlog, v konkretnem primeru (ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v postopku osebnega stečaja) ni potrebna.

Poslovni delež dolžnika v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ga je imel ob začetku postopka osebnega stečaja, predstavlja njegovo premoženje, ki spada v stečajno maso.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo predlaganih začasnih odredb (I. točka izreka) in sklenilo, da upnik sam nosi svoje stroške postopka po predlogu za zavarovanje z začasno odredbo (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „Prvo toženi stranki E. P. se v zavarovanje nedenarne terjatve na razveljavitev učinkov Sporazuma o delni razdelitvi skupnega premoženja, sklenjenega v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 1077/14 z dne 23. 12. 2014 pred notarjem B. H., v razmerju med tožečo stranko J. P. in prvo toženo stranko E. P., prepoveduje v sodnem registru vložiti predlog za prenos 9,7219% poslovnega deleža v družbi D. d. o. o. iz tožeče stranke J. P. na prvo toženo stranko E. P.“ in „Za primer, da bi prvo tožena stranka ravnala v nasprotju s to začasno odredbo, se ji izreče denarna kazen v višini 10.000,00 EUR, ki se bo izvršila po uradni dolžnosti.“ Uveljavljala je bistvene kršitve določb postopka o izvršbi in zavarovanju, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da začasno odredbo izda, prvo toženi stranki pa naloži v plačilo vse stroške postopka, podredno pa, da v izpodbijanem delu sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Prvo tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za pridobitelja poslovnega deleža se šteje le tisti, ki je vpisan v register (prvi odstavek 482. člena ZGD-1). Tožeča stranka v pritožbi vztraja pri predlogu, da se prvo toženi stranki prepove vložiti predlog za vpis spremembe podatkov, ki se nanašajo na višino poslovnih deležev na podlagi Sporazuma o delni razdelitvi skupnega premoženja, sklenjenega v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 1077/14 z dne 23. 12. 2014 pred notarjem B. H. (v nadaljevanju Sporazum), ker naj bi se le tako lahko zagotovila začasna ureditev spornega razmerja. Takemu stališču pritožbeno sodišče ni pritrdilo. Ob upoštevanju pravil postopka vpisa sprememb podatkov v sodni register ter materialnopravnih posledic začetka postopka osebnega stečaja na premoženje stečajnega dolžnika, se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbene trditve pa niso utemeljene.

6. Tožeča stranka je trdila, da sta bila pred sklenitvijo Sporazuma v sodnem registru vpisana prvo tožena stranka E. P. kot imetnica 48,6093% poslovnega deleža in J. P. kot imetnik 48,6093% poslovnega deleža (tretji družbenik je imetnik 2,7814% poslovnega deleža). Tako stanje vpisa poslovnih deležev je enako tudi na dan odločitve o pritožbi. Ker naj bi šlo pri poslovnih deležih tožeče in prvo tožene stranke v tej družbi za skupno premoženje zakoncev, sta se pri delitvi tega dela skupnega premoženja zakonca sporazumela, da znaša prispevek tožeče stranke na tem premoženju 40%, prispevek prvo tožene pa 60% in še dogovorila, da bosta za prenos presežka glede na vpisano stanje, sklenila še posebno pogodbo o odsvojitvi dela poslovnega deleža s tožeče stranke na toženo stranko, ko bo izbrisana prepoved razpolaganja s poslovnim deležem tožeči stranki v korist upnika Ž. d. o. o. V kolikor bi predlog za vpis spremembe prvo tožena stranka vložila brez ustrezne pogodbe, na katero se sklicuje Sporazum, bi jo registrsko sodišče pozvalo, da jo predloži in če je ne bi, bi predlog zavrglo (prvi odstavek 30. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg). Ker prva toženka še ne razpolaga z listinami, ki bi ji omogočile vpis spremembe podatkov v sodni register, intervencija sodišča, s katero bi ji z začasno odredbo prepovedalo na registrskem sodišču vložiti nepopoln predlog, v konkretnem primeru (ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v postopku osebnega stečaja) ni potrebna.

7. Zmotno je pritožbeno stališče, da tožeča stranka ne bi imela statusa udeleženca registrskega postopka, saj bi se vpis spremembe nanjo neposredno nanašal (zmanjšal bi se delež višine njegovega poslovnega deleža). Postopek osebnega stečaja se vodi nad premoženjem fizične osebe (prvi odstavek 381. člena ZFPPIPP). Poslovni delež dolžnika v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ga je imel ob začetku postopka osebnega stečaja, predstavlja njegovo premoženje, ki spada v stečajno maso (prvi odstavek 389. člena v zvezi z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP).

8. Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji, tako da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da mu je po začetku postopka osebnega stečaja tudi prepovedano skleniti pogodbo o odsvojitvi dela svojega poslovnega deleža, katere sklenitev je predvidena v Sporazumu. Zato tožeča stranka ne more biti uspešna s pritožbenimi trditvami, da je le s predlagano začasno odredbo mogoče ohraniti stanje, ki izhaja iz sodnega registra pri subjektu vpisa D. d. o. o. 9. Glede na navedeno se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba zoper sklep o zavrnitvi predlagane začasne odredbe s prepovedjo prvi toženki, da v sodnem registru vloži predlog za prenos 9,7219% poslovnega deleža v družbi D. d. o. o. iz tožeče stranke J. na prvo toženo stranko E. P., pa neutemeljena. Ker tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tudi ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).