Jedro

Tožba je kljub tožnikovemu odgovoru na poziv še vedno nejasna in pomanjkljiva, saj se glede na njeno vsebino in dopolnitev ne da ugotoviti, kaj je predmet spora. Ob takih okoliščinah pa sodišče tožbe ne more obravnavati.

Sodišče tožbe ne more obravnavati zato, ker ne more ugotoviti, ali bi tožnika v obravnavani zadevi moral zastopati zakoniti zastopnik, saj se zaradi nejasnosti v zvezi s predmetom spora ne da ugotoviti, ali tožnik v obravnavani zadevi razpolaga s svojim premoženjem.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 24. 10. 2022 vložil tožbo, v kateri je navedel, da je socialno sodišče odobrilo prošnjo za brezplačno pravno pomoč Bpp 157/2020, vendar dodeljeni odvetnik od njega terja sodne takse, ki so nezakonite. Dodaja, da od stečajnega upravitelja zahteva, kam so šle delnice, ljubilejna nagrada, „premalo preseg plač iz stečajne mase“ in odpravnina. Obveznih prilog tožbi ni priložil. 2. Sodišče je dne 27. 10. 2022 tožnika pozvalo, naj v roku 15 dni navede izpodbijani akt, ki ga naj sodišču predloži; navede toženo stranko; razloži, zakaj toži; predlaga, kako in v čem naj se akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost; navede, ali je v osebnem stečaju ter če je, pred katerim sodiščem se vodi postopek in morebitno opravilno številko stečajne zadeve. V pozivu je tožnika opozorilo, da bo tožbo zavrglo, če navedenih pomanjkljivosti ne bo odpravil, pa zaradi tega sodišče zadeve ne bo moglo obravnavati.

3. Tožnik je odgovoru na poziv priložil sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 157/2022 z dne 19. 10. 2022 o plačilu stroškov brezplačne pravne pomoči. V odgovoru na poziv je navedel, da toži zaradi neizplačanih delnic, premajhnega „presega“ plač iz stečajne mase, odpravnine in ljubilejne nagrade. Delovno in socialno sodišče je tožniku dodelilo brezplačnega odvetnika, ki je tožniku „nabil ceno“ 464,64 EUR, ki mu jih je sodišče zavrnilo. Dodaja še „Jaz za plačilo nimam, sodnih taks“.

4. Sodišče ugotavlja, da je tožnik navedel številko zadeve brezplačne pravne pomoči Bpp 157/2022 in po pozivu sodišča priložil sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 157/2022. Iz vsebine izpodbijanega sklepa (priloga A1) je razvidno, da je tožena stranka izvajalcu brezplačne pravne pomoči priznala stroške nudenja brezplačne pravne pomoči v višini 464,64 EUR. Iz tožbenih navedb ni razvidno, ali tožnik vlaga tožbo zaradi nestrinjanja z višino odmerjene nagrade in stroškov odvetnika, zaradi morebitnega plačila sodnih taks, in ali gre v obravnavani zadevi za delovno pravni spor (zaradi ne izplačila delnic, prenizke odmere plač, odpravnine in ljubilejne nagrade). Zato je tožba kljub tožnikovemu odgovoru na poziv še vedno nejasna in pomanjkljiva, saj se glede na njeno vsebino in dopolnitev ne da ugotoviti, kaj je predmet spora. Ob takih okoliščinah pa sodišče tožbe ne more obravnavati.

5. V tožbi tožnik omenja tudi stečajnega upravitelja A. A. Zato je sodišče tožnika pozvalo, naj navede, ali je v osebnem stečaju, pred katerim sodiščem se postopek vodi in opravilno številko stečajne zadeve. Tožnik v tem delu pomanjkljivosti tožbe ni odpravil. V skladu s 80. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora namreč sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti med drugim paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Pravdna sposobnost je sposobnost opravljati pravdna dejanja, katere obseg je odvisen od poslovne sposobnosti stranke. Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP). V delu, v katerem je stranki omejena poslovna sposobnost, jo zastopa zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP). V skladu s 1. točko prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Glede na navedeno sodišče tožbe ne more obravnavati tudi zato, ker ne more ugotoviti, ali bi tožnika v obravnavani zadevi moral zastopati zakoniti zastopnik, saj se zaradi nejasnosti v zvezi s predmetom spora ne da ugotoviti, ali tožnik v obravnavani zadevi razpolaga s svojim premoženjem.

6. Zato je sodišče po ugotoviti, da so pomanjkljivosti tožbe take, da onemogočajo obravnavanje zadeve, tožbo zavrglo skladno z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1.