Jedro

Za spremembo varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1 v obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu po 70.a člena KZ-1 je potrebno predhodno ugotoviti, ali bi obtoženi glede na težo kaznivega dejanja in stopnjo obdolženčeve duševne motenosti na prostosti lahko storil hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in je to sorazmernost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega senata.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki je bil izrečen obdolženemu A. A. s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 19535/2011 z dne 13.3.2015, ki je postal pravnomočen dne 3.4.2015, spremenilo v varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1B. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in odločilo, da potrebni izdatki in nagrada zagovornika na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP bremenijo proračun.

2. Zoper sklep so se pravočasno pritožili zagovorniki obdolženega. Predlagali so, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožniki grajajo odločitev sodišča prve stopnje, ker pogoji za spremembo varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti v varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1B niso bili podani, saj ni bila podana nevarnost, da bi storilec na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda.

5. Po določbi četrtega odstavka 70.b člena KZ-1 lahko sodišče ob pogojih iz prvega odstavka 70.a člena KZ-1, če se storilec noče zdraviti na prostosti ali če zdravljenje samovoljno opusti, ali če zdravljenje ni uspešno, odredi, da se ta ukrep izvršuje v zdravstvenem zavodu. Tudi v takem primeru sme ta ukrep skupaj trajati največ dve leti. Sodišče po preteku šestih mesecev ponovno odloči o tem, ali je ta ukrep še potreben. Po določbi prvega odstavka 70.a člena KZ-1 izreče sodišče storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti ali kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in je zanj predpisana kazen najmanj enega leta zapora obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, če na podlagi teže storjenega dejanja in stopnje storilčeve duševne motenosti ugotovi, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, ki ustreza posebnim varnostnim pogojem določenim z zakonom.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, upoštevajoč poročilo B. B. iz Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CZOPD) z dne 3.5.2016, da je obdolženi samovoljno opustil zdravljenje. Nadalje iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja,da obstaja možnost, da bi obdolženi storil kakšno hudo kaznivo dejanje in je to nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v ustreznem zavodu.

7. Sodišče druge stopnje zaključuje, da izpodbijani sklep nima razlogov o tem, ali bi obdolženi glede na na stopnjo duševne motenosti in teže kaznivega dejanja lahko na prostosti storil hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda.

8. Glede na povedano je sodišče pritožbi zagovornikov obdolženega A. A. ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo varnostnega ukrepa iz obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti v varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstvo v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1. Svojo presojo in zaključke bo moralo v sklepu prepričljivo obrazložiti.