7. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 17. januarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 356/2003 z dne 26. 5. 2005 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločitev upravnih organov o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo premoženja pravnih prednikov pritožnice. Odločitev o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo temelji na ugotovitvi, da ni bil izpolnjen pogoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen), ki je bil uveljavljen s 1. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98 – v nadaljevanju ZDen-B). V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da prejšnja lastnika, pravna prednika pritožnice, ob svoji smrti nista bila slovenska državljana, temveč državljana takratne Ljudske Republike Srbije, in da Zvezna Republika Jugoslavija oziroma sedaj Srbija in Črna Gora slovenskim državljanom upravičenosti do vrnitve podržavljenega premoženja ne priznava.

Pritožnica izpodbijani odločitvi očita kršitev načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravice do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave ter kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave. Navaja, da sta bila njena pravna prednika v času smrti jugoslovanska državljana in da v njunem primeru pogojev za retorzijo ni, ker države, v kateri sta umrla, ni več. Ker Srbija in Črna Gora zakona, ki bi omogočal denacionalizacijo podržavljenega premoženja, še ni sprejela, naj bi bili njeni državljani glede možnosti vračanja premoženja v enakem pravnem položaju kot slovenski državljani. Zato meni, da je v obravnavanem primeru pogojevanje vračanja podržavljenega premoženja z vzajemnostjo neustavno. Ustavno pritožbo utemeljuje tudi s sklicevanjem na 38. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98 in OdlUS VII, 190).

B.

Izpodbijana odločitev temelji na zakonski ureditvi, ki je že bila predmet ustavnosodne presoje. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-326/98 v drugem odstavku 1. člena ZDen-B (tj. v novem tretjem odstavku 9. člena ZDen) razveljavilo besede "na podlagi meddržavne pogodbe", ker je presodilo, da je določitev diplomatske vzajemnosti v nasprotju z načelom sorazmernosti in zato prekomerna. Hkrati pa je presodilo, da pogoj dejanske vzajemnosti, kot ga predpisuje tretji odstavek 9. člena ZDen po razveljavitvi navedenega besedila, ni v neskladju z Ustavo. Pri presoji je upoštevalo, da navedena zakonska ureditev posega v ustavnopravna upravičenja denacionalizacijskih upravičencev, če o njihovi zahtevi za denacionalizacijo do uveljavitve ZDen-B še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je to ureditev presojalo s t. i. strogim ustavnosodnim testom.

Pritožnica sicer meni, da pogoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena ZDen v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker sta njena pravna prednika umrla leta 1951 in 1965. Že Upravno sodišče je ta pritožničin ugovor zavrnilo s pojasnilom, da ZDen ne preprečuje denacionalizacije, če je oseba umrla pred odločitvijo o denacionalizaciji, in da se zato v primerih, kot je obravnavani, ugotavlja pravno razmerje, ki ga pravo sedanje države, naslednice bivše republike bivše SFRJ, daje državljanskemu statusu, ki ga je oseba imela v času svoje smrti. Zgolj dejstvo, da pritožnica pravo razume drugače od sodišča, pa ne zadošča za sklep o kršitvi načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Zatrjevanih kršitev pravic iz 14., 22. in 33. člena Ustave pritožnica ne more utemeljiti niti s sklicevanjem na 38. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-326/98. Iz nje namreč ne izhaja, kot to zmotno meni pritožnica, da se pogoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena ZDen ne nanaša na državljane tistih držav, ki vračanje podržavljenega premoženja (še) niso uredile. Poleg tega je Ustavno sodišče v 41. točki obrazložitve iste odločbe navedlo, da se tako po logični razlagi kot po razlagi glede na namen zakonodajalca razume, "da se določba nanaša na državljane držav, ki prejšnjim lastnikom vračajo (denacionalizirajo, reprivatizirajo in podobno) podržavljeno premoženje, pa pri tem diskiminirajo slovenske državljane, in na državljane tistih držav, ki so po drugi svetovni vojni izvedle podržavljenje, niso pa še sprejele predpisa o denacionalizaciji".

Ustavne pritožbe tudi ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na 155. člen Ustave, saj ta neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan