Jedro

Slabo finančno stanje dolžnika ni ugovorni razlog, ki bi v skladu s 55. čl. ZIZ preprečeval izvršbo.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe kot neutemeljen v skladu s 3. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in 2. odstavkom 53. člena ZIZ.

Zoper navedeni sklep je dolžnik dne 05.02.2007 vložil pravočasno laično pritožbo, v kateri je ponovno pojasnil svoj slabi premoženjski položaj. Že od leta 2004 nima nobenih prihodkov in tudi ne nobenega premoženja. Dodatno pa je navedel, da je upnica neupravičeno obračunala razliko za plačilo, saj bi lahko vrnjeno osebno vozilo namesto za 2.086,46 EUR prodala za vsaj 3.755,63 EUR, glede na to da je osebno vozilo sam dostavil upnici, pa mu je tudi neupravičeno obračunala strošek odvzema vozila v višini 173,96 EUR.

Pritožba je bila vročena upnici, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v predmetni izvršilni zadevi je podana v določbah ZIZ, ki v določbi 1. odstavka 53. člena določa, da lahko dolžnik sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, izpodbija z ugovorom. Ugovor mora biti obrazložen, kar pomeni da mora v njemu dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (2. odstavek 53. člena ZIZ v zvezi z 2. odstavkom 61. člena ZIZ). V 3. odstavku 62. člena ZIZ je določeno še, da se, če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Po 55. členu ZIZ je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo.

V konkretnem primeru je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi, v katerem se je skliceval na slab finančni položaj, ni navedel razlogov iz 55. člena ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo (npr. da je že v celoti ali deloma poravnal svoj dolg), niti ni dolžnik zatrjeval nobenih dejstev, ki bi, če bi se izkazala za resnična, lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdnem postopku (npr. da upnik do dolžnika nima nobene terjatve). Slabo socialno in premoženjsko stanje, ki ga opisuje dolžnik, ni takšen razlog, ki bi ga sodišče v izvršilnem postopku lahko upoštevalo kot upoštevni ugovorni razlog zoper sklep o izvršbi (člen 61/2 ZIZ). Socialni položaj dolžnika in njegov življenjski minimum namreč ZIZ varuje le z določili o oprostitvi oziroma omejitvi izvršbe v določenih primerih, v primeru izvršbe na denarno terjatev dolžnika so to določbe 101. in 102. člena ZIZ. V zvezi z dodatnimi dolžnikovimi navedbami v pritožbi, da je upnica neupravičeno obračunala razliko za plačilo in strošek odvzema vozila, pa je potrebno pojasniti, da drugostopenjsko sodišče teh novih dejstev v skladu s 1. odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ni upoštevalo, saj dolžnik z navedbami, da pritožbenih novot v ugovoru ni želel obrazložiti, saj je mislil, da ugovor v smislu nasprotovanja terjatve glede na njegov prikazani socialni položaj, ni bil potreben, ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v ugovoru.

Glede na navedeno so materialnopravni zaključki prvostopenjskega sodišča o neobrazloženosti in zato neutemeljenosti dolžnikovega ugovora pravilni. Drugostopenjsko sodišče je pri odločanju opravilo tudi preizkus izpodbijanega sklepa iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Pri tem ni zasledilo nobenih nepravilnosti pri uporabi materialnega prava niti postopkovnih določb, zaradi katerih bi moralo drugače odločiti in je zato ob uporabi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

O dolžnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je prvostopenjsko sodišče odločilo s sklepom dne 07.01.2008, opr. št. I 3 06/2866, s katerim je dolžnika tega plačila oprostilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka odpade, ker niso bili priglašeni.