Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi prvega odstavka 4. člena ZPP odločiti o tožbenem zahtevku na podlagi neposrednega obravnavanja dokazov, zato dokazne ocene ne bi smelo opreti na dokaze, ki so bili izvedeni v drugem postopku. Sodišče za takšno postopanje ni imelo podlage niti v dokaznem sklepu, niti ni imelo soglasja pravdnih strank. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je bila tožniku iz teh razlogov odvzeta možnost, da se o dokazih izjavi.

Sodišče se lahko sklicuje na obrazložitev sodbe, ki je bila izdana v paralelnem postopku, saj ni kršitve postopka iz 14. točke takrat, če je šlo za postopek med istima strankama in je bila sodba, na katero se sodišče sklicuje izdana sočasno, kar pa ni primer v tej pravdi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi tožniku nastala zaradi nične pogodbe, ki jo je sklenila toženka z družbo TX, d.o.o. Tožnik je edini lastnik te družbe, pri plačilu kredita, ki ga je najela družba, pa je sodeloval kot porok in plačnik, pristopil pa je tudi k dolgu, ker je želel preprečiti insolventnost družbe. Sodišče v razlogih sodbe povzema ugotovitve iz obrazložitve sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 3035/2011 in sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 88/2016, iz katerih izhaja, da sta družba TX d.o.o. in toženka (M.) 4. 3. 2009 sklenili prodajno pogodbo, katere predmet sta bili nepremičnini. Na podlagi te pogodbe se je družba TX, d.o.o. kot lastnica vpisala v zemljiško knjigo. S sodbama Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 265/2013 in I Cp 466/2014 je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je prodajna pogodba z dne 4. 3. 2009 nična in nima pravnih učinkov. Sodišči sta ugotovili, da je šlo za razpolaganje s premoženjem, ki ne more biti v samostojnem pravnem prometu, ker nepremičnini predstavljata (skupno) funkcionalno zemljišče petim objektom v Ljubljani. Družba TX d.o.o. se je že od leta 2006 večkrat zavzemala za nakup nepremičnin, ki jih toženka ni želela prodati. Razlog je bil v tem, ker so bila na nepremičninah parkirišča ob obstoječih objektih in je bilo potrebno predhodno določiti tem objektom funkcionalna zemljišča. Dne 15. 4. 2008 je prošnjo na toženko naslovila družba TY d.o.o. M. je na prošnjo odgovorila, da bo prodajo zemljišč proučila, v dopisu z dne 17. 6. 2008 pa je družbi sporočila, da iz mnenja oddelka za urejanje prostora z dne 10. 6. 2008 izhaja, da so zemljišča del skupnega funkcionalnega zemljišča objektov ob V. cesti, zato prodaja ni utemeljena. Družbi TX d.o.o. in TY d.o.o. sta upravljavsko povezani, ker je bil njun zakoniti zastopnik A. A.1. Družbi sta tudi lastniško povezani, saj je družba TX d.o.o. lastnica družbe TY, d.o.o. Družbi sta imeli tudi namen sodelovati pri gradnji na nepremičninah. Nepremičnini sta se prodajali na javni dražbi, v okviru katere je bila celotna dokumentacija, ki je bila podlaga za prodajo, na vpogled potencialnim kupcem. TX d.o.o. v postopku ni trdil, da bi M. vpogled v dokumentacijo onemogočila. TX d.o.o. in M. sta pred sklenitvijo prodajne pogodbe vedeli, kakšno naravo imajo zemljišča, ki so bila predmet prodaje, zato je bila M. obsojena, da vrne družbi TX d.o.o. kupnino, zavrnjen pa je bil njen zahtevek na plačilo škode zaradi ničnosti pogodbe, ker je bilo ugotovljeno, da je družba za ničnostne razloge vedela.

2. Tožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je izvedlo dokaze, glede katerih se tožnik ni mogel izjasniti. Zmotna je dejanska ugotovitev sodišča, da je tožnik vedel za razlog ničnosti prodajne pogodbe oziroma da sta za razlog ničnosti vedeli družbi, katerih zakoniti zastopnik je bil tožnik. Dopisa z dne 17. 6. 2008 tožnik in družbi niso prejeli pred sklenitvijo prodajne pogodbe, dokazno breme pa je bilo v tem delu na toženki. Izpovedba B. B. v gospodarskem sporu VIII Pg 3035/2011, ki naj bi dopis poslala tožniku oziroma družbama, ne dokazuje, da je bil dopis tožniku oziroma družbama v resnici vročen. Dopis se je pojavil za potrebe pravde v gospodarskem sporu. Sodišče ni dokazno ocenilo celotne izpovedbe priče B. B., ki je v gospodarskem sporu izpovedala, da je bil dopis poslan z navadno pošto in da se je že zgodilo, da kdaj kakšna stranka pošte od toženke ni prejela. Sodišče v pravdnem postopku ni ugotavljalo, kaj je tožnik o nepremičninah in njihovem stanju vedel v trenutku, ko so bile nepremičnine kupljene. Če je toženka odklanjala prodajo nepremičnin v preteklosti, se je pred prodajo nepremičnin nekaj moralo spremeniti, da se je toženka odločila, da bo nepremičnine prodala. Sodišče ni ugotavljalo, katere dokumente v resnici je razpisana dokumentacija vsebovala. Tožnik ni vedel, na katere dokumente iz gospodarske zadeve VIII Pg 3035/2011 bo sodišče oprlo sodbo, zato se glede teh dokazov ni mogel izjasniti. Do pričanja B. B. se tožnik v tem postopku ni mogel opredeliti, saj ni vedel, da bo sodišče odločitev oprlo na njeno pričanje v zadevi VIII Pg 3035/2011. Sodišče je ta dokaz izvedlo po zaključku glavne obravnave, potem ko je pridobilo spis VIII Pg 3035/2011. Dokaze, ki so bili izvedeni v drugih postopkih, bi moralo sodišče samo dokazno oceniti v tem postopku.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je dokazno oceno naredilo na podlagi dokazov, ki so bili izvedeni v postopku VIII Pg 3035/2011. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi prvega odstavka 4. člena ZPP odločiti o tožbenem zahtevku na podlagi neposrednega obravnavanja dokazov, zato dokazne ocene ne bi smelo opreti na dokaze, ki so bili izvedeni v drugem postopku. Sodišče za takšno postopanje ni imelo podlage niti v dokaznem sklepu, niti ni imelo soglasja pravdnih strank. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je bila tožniku iz teh razlogov odvzeta možnost, da se o dokazih izjavi.

6. Iz dokaznega sklepa, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo na zadnjem naroku 6. 4. 2017, izhaja, da bo po koncu naroka pridobilo spis VIII Pg 3035/2011, da bo vpogledalo v dopis toženke z dne 17. 6. 2008 in v korespondenco pravdnih strank v zvezi z dejstvom, ali je bil tožnik seznanjen s statusom nepremičnin že pred sklenitvijo prodajne pogodbe. Sodišče prve stopnje je spis pridobilo, vpogledalo je v listine, ki so navedene v dokaznem sklepu, hkrati pa tudi v izpovedbe prič, na podlagi katerih je sprejelo dokazno oceno, čeprav za izvedbo teh dokazov ni bilo podlage v dokaznem sklepu. Tožniku je bila s tem odvzeta možnost sodelovanja v dokaznem postopku v zvezi z dokazovanjem relevantnih dejstev.

7. V gospodarskem sporu VIII Pg 3035/2011 je tožnik nastopal kot zakoniti zastopnik družbe TX d.o.o., zahtevek te družbe zoper M. na plačilo škode pa je bil zavrnjen. Čeprav je temelj zahtevka na plačilo škode v tem pravdnem postopku enak kot v navedenem gospodarskem sporu, sodišče prve stopnje ne bi smelo narediti dokazne ocene na dokazih, ki so bili izvedeni v gospodarskem sporu. Tožnik je kot zakoniti zastopnik sodeloval v gospodarskem sporu, kjer so se izvedli dokazi, ki jih je sodišče prve stopnje uporabilo pri dokazni oceni, zato v tem primeru ne gre za povsem enako situacijo, ko sodišče opre sodbo na dokaze iz drugega postopka, v katerem stranka ni imela možnosti sodelovati2. Tožnik je sodeloval pri izvedbi dokazov v gospodarskem sporu, vendar ne kot stranka tega postopka, ampak kot zakoniti zastopnik družbe, ki je nastopala na aktivni strani. Obstajajo lahko različni razlogi, zaradi katerih dejansko stanje v gospodarskem sporu (morda) ni bilo pravilno ugotovljeno (prekluzija dokazov, slaba trditvena podlaga, umik dokaznega predloga, slab nabor dokazov in podobno). Tožniku zato ni moč odreči pravice, da se v pravdnem postopku, kjer tožnik uveljavlja lastne interese in ne interese družbe, znova izvedejo dokazi, ki so bili morda že izvedeni v gospodarskem sporu ali pa tudi drugi dokazi. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku vezano le na pravnomočno sodbo, s katero je bilo ugotovljeno, da je prodajna pogodba nična, ne pa na dejanske ugotovitve iz gospodarskega spora, zaradi katerih je bil zavrnjen tožbeni zahtevek družbe TX d.o.o. na plačilo odškodnine.

8. Sodišče se lahko sklicuje na obrazložitev sodbe, ki je bila izdana v paralelnem postopku, saj ni kršitve postopka iz 14. točke takrat, če je šlo za postopek med istima strankama in je bila sodba, na katero se sodišče sklicuje, izdana sočasno3, kar pa ni primer v tej pravdi. Tudi če bi tožnik soglašal, da sodišče prve stopnje v dokazne namene le prebere izpovedbe prič iz zapisnikov iz gospodarskega spora, bi sodišče prve stopnje moralo te dokaze oceniti, ob upoštevanju metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje pa je v sodbi zgolj prepisalo del obrazložitve iz sodb sodišča prve stopnje in revizijskega sodišča iz gospodarskega spora, ne da bi naredilo lastno dokazno oceno.

9. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaznega postopka v zvezi z relevantnimi dejstvi in v okviru sprejetega dokaznega sklepa (v sodbi se je glede dokazne ocene le sklicevalo na dokazno oceno, ki je bila narejena v gospodarskemu sporu), pritožbeno sodišče teh procesnih kršitev ne more (sme)4 odpraviti v pritožbenem postopku, zato je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1 V tem pravdnem postopku tožnik. 2 Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, letnik 2009, str. 298 op. 994. 3 Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga letnik 2009, str. 311. 4 Primerjaj s sklepom VSRS II Ips 329/2017.