Jedro

Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu. Šteje se, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu pooblaščencu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo toženkino pritožbo z dne 6. 9. 2019, ki jo je vložila zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju P 28/2017 z dne 27. 11. 2018. 2. Toženka s pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem vseh treh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožbeni zahtevek zavrne. Navajala je, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zato se toženka pritožuje zoper sklep o izvršbi z dne 12. 2. 2019 v celoti in navedla, da je v času izdaje odločbe bila zaradi bolezni odsotna in je o tem obvestila sodišče, ki pa obvestila ni upoštevalo. Sklepa sodišča toženka nikoli ni prejela, zato ji ni bila dana možnost pritožbe v roku 8 dni od prejetja sklepa z dne 27. 11. 2018. Izjava sodišča prve stopnje v obrazložitvi, da je bila toženka obveščena po svoji zastopnici o sklepu, je nepravilna, saj slednja tega ni storila, oziroma je toženka prejela obvestilo prepozno, in sicer v januarju 2019. Vedno je prejemala sklepe sodišča, v tem primeru se to ni zgodilo, v času, ko naj bi bilo to dejanje opravljeno, je bila toženka zaradi bolezni nedosegljiva in ni bila v stanju prejeti katerokoli obvestilo Okrajnega sodišča v Celju. Sodišče je postopalo nezakonito, saj je opustilo vročitev in s tem ni bila dana možnost obravnave, oziroma pravočasnega odgovora na sodišču toženki. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da sklep ni bil izročen toženki in s tem ni imela možnosti pritožbe v roku 8 dni od prejetja sklepa. Sodišče prve stopnje bi vse sklepe bilo dolžno poslati na naslov toženke, tako kot je bila praksa vedno tudi v preteklosti. Zaradi tega dejstva ni bila seznanjena pravočasno, da je sodišče sploh poslalo odgovor, oziroma sklep v zadevi P 28/2017. V času, ko naj bi sodišče poslalo sklep, je bila zaradi bolezni odsotna, o čemer je bilo sodišče seznanjeno, zato sklep ni bil vročen pravilno. Navajala je še, da se je večkrat pokazalo, da pooblaščenec ni zastopal interesov toženke, oziroma jih je zastopal površno in nepravilno. To se je izkazalo tudi v tem primeru, saj pooblaščenec na dan obravnave sploh ni bil seznanjen z dokumenti toženke, ki opisujejo dejstva in je le razlagal sodišču o svoji odsotnosti na dan prve razpisane obravnave, v obrambo toženke pa ni ničesar predložil, oziroma sploh ni prebral pritožbe, ki je bila poslana 23. 3. 2017 na Okrajno sodišče v Celju. Tudi ni predlagal, da bi med glavno obravnavo dodal nove vloge, v katerih bi se navajala dejstva, ki jih namerava zatrjevati na naroku in dokaze, ki jih nameravajo predlagati. Iz teh dejstev je razvidno, da je bilo vprašljivo delovanje Okrajnega sodišča v Celju, ki je namesto toženki sklep poslalo v vrednost le pooblaščencu. V preostalih pritožbenih navedbah je toženka izpodbijala pravilnost sodbe sodišča prve stopnje P 28/0017 z dne 27. 11. 2011 in se te navedbe ne nanašajo na izpodbijani sklep P 28/2017 z dne 12. 2. 2019. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo dejstvo, da je v predmetnem postopku toženko zastopala pooblaščenka T. C., odvetnica v Celju, v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v času od 28. 8. 2018 dalje po odločbi Bpp 1401/2018 z dne 19. 9. 2018. Na poravnalnem in prvem naroku 27. 11. 2018 sta bili prisotni tako toženka kot tudi njena pooblaščenka in na tem naroka je toženka bila zaslišana kot stranka. Sodba P 28/2017 z dne 27. 11. 2018 je bila toženki vročena po njeni pooblaščenki dne 19. decembra 2018, kar izhaja iz podpisane vročilnice, pripete k list. št. 84 spisa, toženka pa je pritožbo vložila neposredno 6. 2. 2019. Citirana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti in je bil pritožbeni rok 8 dni, o čemer je bila toženka poučena v prvem odstavku pravnega pouka sodbe. Pritožbeni rok je začel teči prvi dan po prejemu pisnega odpravka sodbe in je iztekel 27. 12. 2018, zato je toženkina pritožba z dne 6. 2. 2019 vložena prepozno.

5. Podatki v sodnem spisu dokazujejo pravilnost vseh zgoraj povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje. Določba 137. člena ZPP določa, da kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, zadnji odstavek 142. člena ZPP pa določa, da se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu pooblaščencu. Podpisana vročilnica pri list. št. 84 spisa dokazuje, da je bila sodba z dne 27. 11. 2018 vročena toženkini pooblaščenki dne 19. 12 .2018, kot je to tudi ugotovilo sodišče prve stopnje, torej je bila sodba toženki vročena pravilno. Pritožbeni rok je pričel teči 20. 12. 2018 in je iztekel 27. 12. 2018. 6. Glede na obrazloženo je neutemeljena pritožbena trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo sodbo P 28/2017 z dne 27. 11. 2018 vročiti osebno toženki.

7. Toženka v pritožbi ne izpodbija ugotovljenega dejstva, da je toženka pritožbo zoper sodbo vložila dne 6. 2. 2019, sicer pa to dejstvo potrjuje tudi žig sodišča prve stopnje na sami pritožbi, to je listna št. 87. 8. Določba 343. člena ZPP določa, da sodišče prepozno pritožbo zavrže s sklepom brez naroka, pritožba pa je prepozna, če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Glede na neizpodbijano dejstvo, da je bil za toženko zadnji dan pritožbenega roka 27. 12. 2018, na ta dan bi toženka še lahko pravočasno poslala pritožbo priporočeno po pošti, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 343. člena ZPP in je izpodbijana odločitev pravilna.

9. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bil izpodbijani sklep obremenjen s katero od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Prav tako izpodbijani sklep ni obremenjen s pritožbeno očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Če je toženka zamudila pritožbeni rok, ne pomeni, da ji ni bila dana možnost pritožbe.

10. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Toženka v pritožbi ni priglasila stroškov pritožbenega postopka, zato o teh ni odločeno.