Jedro

Odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti, ki se sicer domneva, je dopusten le, če so izpolnjeni v zakonu določenimi pogoji. Gre namreč za hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter samostojno nastopal v pravnem prometu. Pri odločanju o tem posegu je zato treba, kot pri vsaki omejitvi človekovih pravic in svoboščin, izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog za odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki ter odločilo, da predlagateljica nosi skupne stroške tega nepravdnega postopka, nasprotni udeleženki pa je dolžna povrniti 507,22 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Predlagateljica v pritožbi proti temu sklepu uveljavlja vse pritožbene razloge (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) ter predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da bi moralo sodišče postaviti novega izvedenca iz več razlogov. Izvedenec po eni strani ugotavlja pri nasprotni udeleženki motnjo razsodnosti, konstrukte v zvezi z izkrivljanjem realnosti, iracionalno obnašanje, postavi celo psihiatrične diagnoze, priporoča zdravljenje, kljub temu pa kontradiktorno zaključi, da lahko bolnica skrbi zase, za svoje pravice in koristi. Jasno je, da nasprotna udeleženka ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, njena ravnanja niso usmerjena v varstvo njenih lastnih interesov in koristi. Podan je dvom v pravilnost zaključka izvedenca, ker so predstavljena različna stališča drugih zdravnikov, izvedenec pa teh ne zna pojasniti in nima ustreznih argumentov. Tudi po zaslišanju izvedenec ni prepričljivo in v skladu s pravili stroke pojasnil svoje ugotovitve. Prvi pogoj za odvzem poslovne sposobnosti je nedvomno podan, ker gre pri nasprotni udeleženki za psihozo imenovano trajna blodnjava motnja ali paranoja, da je sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, pa kljub tej ugotovitvi izvedenec odgovori pritrdilno. Pritožnica je prepričana, da pri nasprotni udeleženki obstoji vsaj nekaj simptomov shizofrenije ter ne soglaša z mnenjem izvedenca, da njeno ravnanje pri prenosu nepremičninskega premoženja ni pripisati ugotovljeni bolezni v sedanji fazi. Izvedenec tudi ni v zadostni meri in strokovno odgovoril na pripombe predlagateljice na izvedensko mnenje, te pripombe in dosedanja zdravstvena dokumentacija vzbujajo dvom v pravilnost izvedenskega mnenja. Sodišče je toženi stranki onemogočilo, da bi njeno argumentirano nasprotovanje presodil še tretji, neodvisen strokovnjak oziroma skupina strokovnjakov z različnih področij. Opozarja na sodno prakso v primerih, ko so v mnenju enega ali več izvedencev oziroma strokovnjakov nasprotja ali pomanjkljivosti, pri tem pa je izvedensko mnenje odločilen dokaz.

3. Nasprotna udeleženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Po preteku pritožbenega roka vložene vloge predlagateljice pritožbeno sodišče pri odločanju ne sme upoštevati.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po 44. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti, ki se sicer domneva, je torej dopusten le, če so izpolnjeni v zakonu določenimi pogoji. Gre namreč za hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo ter samostojno nastopal v pravnem prometu. Pri odločanju o tem posegu je zato treba, kot pri vsaki omejitvi človekovih pravic in svoboščin, izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države (2. člen Ustave RS)1. 7. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno prvostopenjskega sodišča ter njegov zaključek, da v obravnavanem primeru niso podani zakonski pogoji za predlagani odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki. V postopku, ki ga je izvedlo skladno z določbami 44. do 56. člena ZNP in po celoviti in natančni presoji zbranega procesnega gradiva, se je dovolj zanesljivo prepričalo o tem, da je nasprotna udeleženka, kljub ugotovljeni duševni motnji, še vedno sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi, prav tako pa je sposobna razumeti pomen in posledice svojih dejanj. Podlago za ta zaključek je imelo prvostopenjsko sodišče tako v izvedeniškem mnenju izvedenca nevropsihiatra, kot tudi v ostalih izvedenih dokazih, ki jih je v povezavi z izvedeniškim mnenjem pravilno in popolno ocenilo. O ohranjenih sposobnostih za razsojanje se je, med ostalim, prepričalo tudi na podlagi zaslišanja nasprotne udeleženke.

8. Izvedenec psihiatrične stroke je podal mnenje, da je nasprotna udeleženka, kljub ugotovljeni duševni motnji (trajna blodnjava motnja ali paranoja), še vedno sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi, prav tako je sposobna razumeti pomen, namen in učinke volitev in je tudi sposobna zaslišanja pred sodiščem. Pojasnil je značilnosti pri nasprotni udeleženki diagnosticirane bolezni, ki je dokaj redka in pri njej doslej ni bila prepoznana tudi pri ljudeh z zdravstveno izobrazbo in tudi ne zdravljena. A je kot pomembno izpostavil, da je bila doslej usmerjena zgolj na družinskega člana, na hčerko (predlagateljico), ne pa do tretjih oseb. Med njima globoko nerazumevanje traja že več kot dve desetletji, nasprotna udeleženka pa v tem odnosu nima uvida v svoje prepričanje, da jo je hčerka želela uničiti, ji škodovati, v tej smeri se kažejo njene nanašalne in preganjalne blodnje. Sicer pa so intelektualne sposobnosti nasprotne udeleženke še dobro ohranjene (v kratkem testu spoznavnih sposobnosti je dosegla 25 od 30 referenčnih točk). Izvedenec je na podrobne pripombe predlagateljice izčrpno, strokovno in argumentirano odgovoril v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja in ob svojem zaslišanju. Podrobneje je pojasnil, kaj pomenita diagnozi blodnjava motnja in blaga kognitivna motnja ter kako vplivata na nasprotno udeleženko. Pri tej bolezni nikoli ne srečamo primarnih znakov shizofrenije na področju formalnih in vsebinskih motenj mišljenja, čustvovanja in hotenja. Izvedenec ocenjuje kot bistveno, da blodnjavi konstrukt, da ji hoče predlagateljica škodovati, nasprotna udeleženka ne širi navzen, na druge osebe, v svojem ravnanju pa se umika in izolira iz teh situacij. Če blodnje zadevajo socialno situacijo (kot v obravnavani zadevi), po mnenju izvedenca lahko prizadeti reagira z jezo in tudi agresijo ter se socialno izolira, a je na splošno pri blodnjavi motnji bolj prizadeto socialno delovanje in partnerski odnos, kot pa intelektualno in poklicno delo. Glede razpolaganja s svojim premoženjem je izvedenec na izrecno vprašanje pojasnil, da njena ravnanja ne more enostavno pripisati ugotovljeni bolezni v sedanji fazi razvoja. Nasprotna udeleženka je sposobna dojeti pomen in posledice takšnih dejanj in ne vidi razloga, da bi odsotnost bolezni to sposobnost spremenila. Izvedenec je vztrajal pri mnenju, da je nasprotna udeleženka tudi ob ugotovljeni duševni motnji še vedno sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi, prav tako je tudi sposobna razumeti pomen in posledice svojih dejanj.

9. Pritožba neutemeljeno očita sodbi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, češ da je podan dvom v pravilnost zaključkov izvedenca, kar terja postavitev drugega izvedenca. Očitke o nepravilnosti mnenja izvedenca je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje in pojasnilo razloge za zavrnitev dokaznega predloga z novim izvedencem. Z zdravniškim mnenjem in priporočeno obravnavo psihiatrinje, ki je na Psihiatrični kliniki nasprotno udeleženko obravnavala po sprejemu na Kirurško kliniko zaradi bolečin v prsnem košu (priloge A 2 in A3), je bil izvedenec seznanjen in je pojasnil svoje nasprotno stališče. Izven tega postopka pridobljeno mnenje specialistke nevrologije (priloga A41), je bilo izdelano na predlog predlagateljice in brez osebnega pregleda nasprotne udeleženke, že zato na drugačen zaključek o trenutnem vplivu bolezni na sposobnosti nasprotne udeleženke ne more vplivati. Mnenji omenjenih psihiatrinj po presoji pritožbenega sodišča ne vzbujajo utemeljenega dvoma v pravilnost podanega izvedenskega mnenja, ki bi terjal pridobitev mnenj drugih izvedencev skladno z določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Drži, kar trdi pritožba, da v določenih primerih sodna praksa2 izjemoma dopušča postavitev novega izvedenca iste stroke, čeprav je že določen izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil. A v konkretnem primeru dvom, ki ga poudarja pritožba, ni takšne stopnje. Nestrinjanje predlagateljice s podanim izvedenskim mnenjem torej ne more biti razlog za postavitev drugega izvedenca.

10. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno in v celoti ugotovilo vsa za odločitev potrebna dejstva ter pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo v pritožbi očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti tistih, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Vsak udeleženec v nepravdnem postopku skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP trpi svoje stroške, če ni določeno drugače. Zato in ker s pritožbo ni uspela, mora predlagateljica sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Sklep VSRS II Ips 306/2011. 2 VSRS II Ips 189/2001, II Ips 171/2017, I Cp 2915/2013.