Jedro

Ugotovitve strokovne komisije ter vrednotenje tožnikovega programa z navedbo jasnih razlogov za vrednotenje po posameznem kriteriju iz predmetnega Javnega razpisa je razvidno na straneh 3 do 5 obrazložitve izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe po mnenju sodišča tudi omogoča njen preizkus. Sodna kontrola v postopkih javnega razpisa je namreč omejena na vprašanje pravilnost postopka in pravilnosti uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v primernosti ocene komisije, če je ta razumno obrazložena

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Mestna uprava Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) na podlagi 113. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) ter na podlagi 15. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva ali razpisa (v nadaljevanju Pravilnik) na podlagi Javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov, ki jih bo v obdobju od 2016 do 2019 sofinancirala MOL (v nadaljevanju Javni razpis) odločila, da se v obdobju od leta 2016 do 2019 ne sprejme v sofinanciranje tožnikov javni kulturni program (točka I izreka). V tem postopku niso nastali posebni stroški (točka II izreka). Iz obrazložitve izhaja, da gre za ponovljen postopek na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS I U 682/2016-18 z dne 21. 2. 2017, v katerem je tožnikovo vlogo 20. 3. 2017 ponovno presojala strokovna komisija za glasbeno umetnost. Na Javni razpis je na področje B) glasbene umetnosti prispelo 27 vlog predlagateljev. Tožnikova vloga je bila popolna in pravočasna, izpolnjevala je tudi vse posebne pogoje za področje B) glasbene umetnosti. Strokovna komisija za področje glasbene umetnosti je v skladu s 119. členom ZUJIK in 11. členom Pravilnika ponovno ovrednotila tožnikovo vlogo v skladu s kriteriji iz predmetnega Javnega razpisa. Na podlagi 13. člena Pravilnika je tožnika z obvestilom o rezultatih Javnega razpisa obvestila o rezultatu in mu dala možnost, da se v danem roku pisno izjavi. Povzetek tožnikove izjave je naveden v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Tožnik je prejel 77 točk, pri čemer je možno število točk in doseženo število točk razvidno na strani 3 obrazložitve izpodbijane odločbe. Mnenje strokovne komisije glede posameznega kriterija je razvidno na straneh 4 in 5 obrazložitve izpodbijane odločbe.

2. V ponovljenem postopku so med strankama ostali sporni kriteriji pod točko 2, 3, 4, 7 in 8 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jih v obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka dodatno pojasnjuje. Ugovori tožnika na prejeto obvestilo ter odgovori nanje so razvidni na straneh 5 do 7 obrazložitve izpodbijane odločbe. Iz Javnega razpisa izhaja, da bo toženka sofinancirala programe, ki bodo dosegli najmanj 81 točk. Sofinancirala bo predvidoma 12 programov. Izbrani bodo tisti programi, ki bodo v postopku ocenjevanja na podlagi splošnih in posebnih razpisnih pogojev prejeli najmanj 81 točk. Način razvrščanja programov glede na višino doseženih točk pa je sestavni del prijavnih obrazcev za posamezna razpisna področja. Višina odobrenih sredstev za program je odvisna od skupne višine prejetih točk za posamezen program, pri čemer med izbranimi programi prijaviteljev ni primerljivosti glede višine odobrenih sredstev v sorazmerju z višino prejetih točk. Toženka bo v obdobju od 2016 do 2019 sofinancirala na področju uprizoritvenih umetnosti predvidoma 18 programov, na področju glasbenih umetnosti predvidoma 12 programov, na področju vizualnih umetnosti predvidoma 8 programov, na področju intermedijskih programov predvidoma 6 programov, na področju literarnih festivalov 1 program in na področju podpornih kulturnih programov predivoma 3 javne kulturne programe, v odvisnosti od kakovosti prijavljenih programov in glede na razpoložljivosti sredstev. Pogoji za uvrstitev se med postopkom niso spreminjali, saj je bilo že vnaprej jasno, da se vstopni prag lahko spreminja in je odvisen od kvalitete prijavljenih programov. Med 27 prijavitelji je le tožnik interpretiral, da ocena 81 točk že zagotavlja financiranje. Namen razpisa je z razpoložljivimi sredstvi sofinancirati čim več, predvidoma 12 najbolje ocenjenih glasbenih programov. Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov je objavljen vsakih nekaj let. Vstopni pogoji se v zadnjih letih niso spreminjali. Na vsakem izmed umetniških področij je vstopni prag drugačen in je odvisen od enakih spremenljivk in ga zato ni mogoče vnaprej predvideti. Na področju literarnih festivalov je bilo tako v letu 2016 potrebno doseči 92 točk, na področju intermedijskih umetnosti 81 točk, na področju podpornih programov pa 89 točk. Vse naštete spodnje meje so veljale za osnovna področja, za druga področja pa so se meje gibale med 81 in 89 točkami. Strokovna komisija se je strinjala, da je predlagan program tožnika zelo kvaliteten, zato je program prejel visoko število točk. Tožnikov program primerjalno, glede na vse prijavljene projekte, ni dosegel zadostnega števila točk glede zaokroženosti, konceptualne izvirnosti in aktualnosti. Strokovna presoja in ocenjevanje vlog je bilo izvedeno na podlagi razpisnih kriterijev, ki so bili določeni v Javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji za posamezno področje. Strokovna komisija je pripravila strokovno oceno tožnikove vloge. Za sofinanciranje so bili predlagani programi, ki izpolnjuje splošne in posebne kriterije in so dosegli najmanj 91 točk. Višina odobrenih sredstev za programe pa je bila odvisna od skupne višine prejetih točk za posamezen program. Program tožnika je prejel na področju glasbenih umetnosti 77 točk in ni bil sprejet v sofinanciranje.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je njegova vloga na predmetni Javni razpis za področje glasbene umetnosti (področje B) prvotno prejela 86 točk. Iz Javnega razpisa izhaja, da je bil vstopni prag 81 točk, v ponovljenem postopku pa je tožnikova vloga prejela 77 točk, vstopni prag pa je bil 91 točk. Gre za odločanje v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS I U 682/2016 z dne 21. 2. 2017, pri čemer pa se toženka v ponovljenem postopku ni držala napotil sodišča iz navedene sodbe. Iz napotkov izhaja, da je potrebno obrazložiti, katere kriterije in vstopne prage za financiranje je toženka uporabila in da je treba obrazložitev odločbe dopolniti tako, da bo možen preizkus tožnikovih ugovorov, ki izhajajo iz tožbe in iz tožnikove izjave, na katere toženka ni odgovorila. Skrajšan povzetek izjave in odgovora toženke nanjo pa ne zadostuje. Tudi v ponovljenem postopku je toženka tožniku vročila obvestilo. Strokovna komisija je ponovno ocenila tožnikovo vlogo, ki je sedaj prejela samo 77 točk. Tožnik je 12. 4. 2017 podal odgovor, v katerem je opozoril, da obvestilo ne zajema obrazložitve, kot je bil napotek iz citirane sodbe Upravnega sodišča RS. Gre za pomanjkljivo obrazložitev nove strokovne ocene brez pojasnila, zakaj je skupna ocena sedaj slabša in zakaj je prišlo do dodatnih odbitkov točk pri posameznih kriterijih glede na predhodno ocenjevanje. Za novo ocenjevanje tožnikove vloge ni bilo podane pravne podlage. Tudi ni naveden in obrazložen način določitve naknadno zvišanega praga na 91 točk za sprejem v sofinanciranje, obvestilo pa tudi ni bilo vročeno tožniku glede na vsebino pooblastila, ki ga je tožnik dal odvetniku.

4. Tožnik meni, da ni podlage za naknadno spremembo višine vstopnega praga. Nikjer v razpisu ni določeno, da bi veljal nepredvidljiv prag, ki bi se določal po nekaterih nedefiniranih enakih spremenljivkah. Javni razpis temelji na ZUJIK in je predviden v primerih, ko je mogoče vnaprej določiti kriterije ocenjevanja in vrednotenja. Izbrani so le najboljši prijavitelji (drugi odstavek 103. člena ZUJIK). Kriteriji ocenjevanja in vrednotenja prispelih vlog morajo biti določeni vnaprej in se ne morejo spreminjati. Obrazložitev je sama s seboj v nasprotju. Vstopni prag ni vnaprej določen in je nepredvidljiv. Izpodbijana odločba ne vsebuje odgovorov na konkretne tožnikove ugovore glede odbitkov točk po točkah 2, 3, 4, 7 in 8 kriterijev iz Javnega razpisa. Namesto, da bi toženka izdelala ustrezno obrazložitev je v ponovljenem postopku ponovno ocenila tožnikovo vlogo, pri čemer izpodbijana odločba sedaj zajema le delno obrazložitev nove ocene in ne daje odgovora na ugovore tožnika iz izjav z dne 5. 3. 2016 in 12. 4. 2017 in ne vsebuje odgovorov na konkretne ugovore tožnika v zvezi z odbitki iz točk 2, 3, 4, 7 in 8 kriterijev ter obrazložitve kako in na kakšni pravni podlagi je prišlo do spremembe razpisnega kriterija 81 točk za sprejem v sofinanciranje. Zato je tudi ta odločba neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz druge alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi z določbo 100. člena ZUJIK ter četrto in peto alinejo prvega odstavka 214. člena ter sedmo alinejo drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Izpodbijana odločba je brez navedbe datuma izdaje in jo je potrebno odpraviti. Tožnik sodišču predlaga, da na podlagi druge alineje prvega odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v predmetni zadevi primarno odloči meritorno tako, da se vloga tožnika z dne 17. 5. 2015 sprejme v sofinanciranje, podrejeno pa, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

5. V ponovljenem postopku je toženka izvedla novo ocenjevanje tožnikove vloge in isto prijavo ocenila z 9 točkami manj kot v prvotnem postopku, kar je v nasprotju s sodbo Upravnega sodišča I U 682/2016-18 z dne 21. 2. 2017. Navedena sodba toženki nalaga le izdelavo manjkajoče obrazložitve izpodbijane odločbe. Strokovna ocena tožnikove vloge pa ni sporna. Tako bi morala toženka le še dodatno obrazložiti odbitke iz točk 2, 3, 4, 7 in 8 kriterijev. Ponovna ocena tožnikove vloge pa je v nasprotju z ZUP in ZUS-1, saj strokovna ocena tožnikove vloge v višini 86 točk s citirano sodbo Upravnega sodišča RS ni bila razveljavljena. Tožnik dvomi v razumnost, strokovnost in nepristranost ocenjevanja strokovne komisije. Ni logično, da bi bilo isto vlogo potrebno oceniti dvakrat. Odločanje toženke v ponovljenem postopku je arbitrarno in v nasprotju z določbami ZUP in ZUJIK. Izpodbijana odločba je še vedno neobrazložena in je ni možno preizkusiti. Ne vsebuje obrazložitve, na kateri pravni podlagi temelji procesno ravnanje toženke, torej ponovni sklic strokovne komisije in ponovna strokovna ocena. Prav tako ne vsebuje obrazložitve kriterijev 1, 3, 4, 9 in 11, pri katerih je pri ponovnem ocenjevanju strokovne komisije prišlo do znižanja ocene tožnikove vloge v primerjavi s predhodnim ocenjevanjem. Z novo skupno oceno je tožnikova vloga prejela le 77 točk, vstopni prag pa je bil 91 točk. Toženka je protipravno, naknadno zvišala vstopni prag iz 81 točk na 91 točk. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja odgovor na navedbe tožnika v prijavi z dne 5. 3. 2016 o visoki odzivnosti obiskovalcev na koncertih v Ljubljani, o natančno opredeljeni ceni vstopnic in številu brezplačnih vstopnic in o nezmožnosti vnaprejšnje dokončne potrditve vseh sodelujočih zaradi negotovosti prijavitelja glede sprejema v sofinanciranje. Predmetna odločba nima ustrezne obrazložitve. Poleg tega toženka tožniku ni vročila obvestila 611-339/2015-21 z dne 3. 4. 2017 v izjasnitev, saj ga je vročila preko odvetnika A.A., za katerega ni bilo izkazano, da tožnika še vedno zastopa. Pavšalno sklepanje toženke o veljavnosti pooblastila pa ne zadostuje. Gre za absolutno kršitev določb postopka po tretji in četrti alineji drugega odstavka 237. člena ZUP, v zvezi s členom 100 ZUJIK in zato je potrebno izpodbijano odločbo tudi zaradi tega odpraviti. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in s sodbo odloči, da se prijava tožnika z dne 17. 12. 2015 sprejeme v sofinanciranje. Podrejeno pa predlaga, da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. V vsakem primeru pa naj toženi stranki naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v roku 15 dni pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se je na podlagi napotil sodišča, da naj toženka izvede ponovni postopek, sestala strokovna komisija, ki je ponovno izvedla strokovno presojo vloge tožnika. Tožnik je 7. 4. 2017 prejel obvestilo, v katerem je strokovna komisija podala podrobno obrazložitev posamično dodeljenih točk na podlagi razpisnih kriterijev ter predloga, da se program tožnika ne predlaga v sofinanciranje. Tožnik je 12. 4. 2017 podal izjavo v zvezi z obvestilom strokovne komisije, v kateri navaja, da je toženka prezrla vse napotke Upravnega sodišča RS iz sodbe I U 682/2016-18 z dne 21. 2. 2017. Na podlagi izvedenega postopka je toženka izdala predmetno odločbo, s katero je ponovno sprejela enako odločitev in sicer, da se program tožnika ne sprejme v sofinanciranje javnih kulturnih programov. Tožnik neutemeljeno navaja, da toženka ni obrazložila, katere kriterije in vstopne prage za sofinanciranje je uporabila. V nadaljevanju toženka povzema mnenje strokovne komisije v zvezi s kriteriji št. 2, 3, 4, 7 in 8. Javni razpis je bil zastavljen tako, da se z mejo 81 točk določi, da tisti izvajalec programa, ki zbere manj kot 81 točk, ne bo sofinanciran tudi, če se uvrsti med 12 najbolje ocenjenih programov. Zato je bilo v Javnem razpisu navedena beseda "predvidoma". Da je potrebna nova presoja tožnikove vloge izhaja iz napotil Upravnega sodišča RS. Z novo presojo in oceno pa se ni spremenil položaj tožnika, saj je bilo že v prvotnem postopku odločeno, da se tožnikova vloga ne sprejme v sofinanciranje.

7. Tožnik tudi navaja, da je bilo pooblastilo zastopniku tožnika z dne 26. 4. 2016 izdano samo za postopek pred Upravnim sodiščem RS za postopek I U 628/2016-18 z dne 21. 2. 2017. Iz pooblastila z dne 26. 4. 2016 izhaja, da gre za splošno pooblastilo. Iz določb ZUP pa jasno izhaja dolžnost stranke v postopku, da v primeru, ko se odloči za postavitev pooblaščenca, ki v upravnem postopku ni obvezan, slednji skrbi za izbiro kot tudi, da je z vsemi okoliščinami razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem seznanjen tudi upravni organ (55. člen do 58. člen ZUP). Upravni organ ni dolžan sam ugotavljati okoliščin, ki se nanašajo na pooblaščenca samega ter na stranke. Sklicuje se na 11. člen, 57. člen, tretji odstavek 58. člena, 88. člen in 98. člen ZUP. Izpodbijana odločba je bila vročena tožniku 21. 6. 2017 pravilno in zakonito. Dejansko stanje je obrazloženo, postopek pred izdajo izpodbijane odločbe je pravilen in zakonit. 8. Tožnik v pripravljalni vlogi ponovno ugovarja, da toženka ni sledila napotkom iz sodbe Upravnega sodišča I U 682/2016 z dne 21. 2. 2017, kar pojasni. Toženka je napačno izvedla ponovno ocenjevanje tožnikove prijave, za kar ni podlage v 14. členu Pravilnika in v 120. členu ZUJIK. Izpodbijana odločba je še vedno pomanjkljivo obrazložena in je ni možno preizkusiti. Za znižanje strokovne ocene tožnikove vloge strokovna komisija v ponovljenem postopku ni imela pravne podlage. Vodenje ponovljenega postopka v smeri ponovne ocene prijave tožnika je napačno in je že iz tega razloga izpodbijana odločba nezakonita. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidnih odgovorov na ugovore tožnika iz izjave 5. 3. 2016 in odgovorov na navedbe tožnika iz tožbe z dne 12. 4. 2017. Toženka je napačno vodila ponovljen postopek. Nelogično je, da je strokovna ocena v ponovljenem postopku ob istih vhodnih podatkih kot v prvem postopku za več kot 10 % slabša. Obrazložitev upravne odločbe je namenjena vsebinskim odgovorom na ugovore tožnika. Glede uporabe vstopnega praga 81 točk toženka navaja, da je v 10. točki Javnega razpisa določeno, da bodo izbrani programi, ki bodo dosegli 81 točk, predvidoma pa bo sofinancirala 12 projektov, vendar je meja za sofinanciranje lahko višja, saj lahko nekateri projekti prejmejo toliko točk, da tisti, ki prejmejo 81. točk niso izbrani v sofinanciranje. Uspeh prijaviteljev je odvisen od vrednotenja programa. Izvajanja toženke nimajo podlage v predmetnem Javnem razpisu in ne pojasnjujejo, na kateri podlagi bi se kriterij za sprejem v sofinanciranje v času tega postopka Javnega razpisa lahko zvišal. Sklicuje se na prvi odstavek 10. točke Javnega razpisa. Javni razpis ne vsebuje določbe, ki bi dopuščala položaj, ko bi bil nek projekt ocenjen z 81 ali več točkami, pa ne bi bil izbran v sofinanciranje. Besedilo je jasno. Ni podane obrazložitve razlogov, zaradi katerih je toženka tekom postopka Javnega razpisa povišala kriterij za sprejem v sofinanciranje iz 81 na 91 točk, saj podlage za navedeno ne izhajajo iz Javnega razpisa in tudi ne iz zakonov in podzakonskih aktov. Javni razpis ne vsebuje meril za izdelavo rezervne liste. Predvideno je le, da bo izbranih 12 projektov, iz česar ni mogoče razbrati kriterijev, po katerih bi se izbrali kandidati oziroma bi se oblikovala rezervna lista. Predmetni javni razpis ne vsebuje določb, ki bi predstavljali podlago za naknadno zvišanje praga za sprejem v sofinanciranje na 91 točk. Toženka ni ravnala v skladu z napotki iz sodbe Upravnega sodišča I U 682/2016. Pooblastilo pravnemu zastopniku je bilo dano le za postopek I U 628/2016. Vse navedbe toženke v zvezi z zastopanjem so neutemeljene. Iz vsebine pooblastila jasno izhaja, da navedeni odvetnik ni več pooblaščen. Na podlagi 31. člena Zakona o zavodih je direktor pooblaščen, da organizira in vodi strokovno delo in je odgovoren za strokovnost, hkrati pa zavod tudi zastopa in predstavlja ter odgovarja za zakonitost dela zavoda. Zakoniti zastopnik je oseba, ki je pooblaščen za dajanje izjav tožeče stranke s področja stroke. Iz pooblastila v spisu nikjer ne izhaja, da bi bile na odvetnika prenesene tudi pristojnosti za strokovno delo tožnika, kar bi bilo sicer skrajno nenavadno. Poslovna sposobnost tožnika ni bila okrnjena. Gre za vprašanja strokovne narave, ki zahtevajo izjavo volje udeleženca postopka, gre izključno za vprašanje glede glasbene stroke. Pravni zastopnik pa ni strokovnjak s področja, na katerem deluje tožnik.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z njenimi razlogi in jih ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

11. Med strankama je v predmetni zadevi sporno ali je toženka pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo vlogo za sofinanciranje, ki jo je podal na predmetni Javni razpis. Gre za odločanje v ponovljenem postopku, na podlagi napotkov iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 682/2016-18 z dne 21. 2. 2017, da naj toženka v ponovljenem postopku dopolni obrazložitev, da bo možen preizkus tožnikovih ugovorov iz obravnavane tožbe in iz izjav (5. 3. 2016 in 12. 4. 2017), na katere toženka ni odgovorila. Toženka je marveč podala le skrajšan povzetek izjave in odgovora toženke nanjo, obrazložitev pa ni obsegala odgovorov na konkretne tožnikove ugovore v zvezi z odbitki iz točk 2, 3, 4, 7 in 8 točke kriterijev. Tožnik v tožbi prvenstveno ugovarja, da toženka v ponovljenem postopku ni sledila napotkom sodišča iz predhodno navedene sodbe Upravnega sodišča RS, s čimer pa se sodišče ne strinja.

12. Po presoji sodišča je neutemeljen tožnikov ugovor, da je toženka napačno izvedla ponovno ocenjevanje tožnikove prijave, za kar ni podlage v 14. členu Pravilnika in v 120. členu ZUJIK, saj citirana sodba Upravnega sodišča RS toženki nalaga le izdelavo manjkajoče obrazložitve izpodbijane odločbe, strokovna ocena tožnikove vloge (s 86 točkami) pa ni sporna. Toženka je po presoji sodišča v skladu z napotki v izpodbijani odločbi obrazložila presojo in oceno vloge tožnika. Kot je to pravilno navedla že toženka, je sodišče s citirano sodbo izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. V ponovnem postopku je strokovna komisija pravilno ponovno pregleda le tožnikov program in ga ocenila v skladu s pravili, ki so veljala v času objave predmetnega Javnega razpisa. Na podlagi 120. člena ZUJIK, na katerega se tudi sklicuje tožnik, je izdajatelj odločbe vezan na predlog strokovne komisije in ne more sprejeti drugačne odločitve, kot je predlagana v predlogu strokovne komisije. Za odločitev strokovne komisije pa so merodajni razpisni kriteriji specifične narave, ki se nanašajo na glasbeno področje, zato programe ocenjujejo strokovnjaki iz glasbenega področja, ki so imenovani v strokovno komisijo. Da bi lahko toženka v skladu z napotki v ponovnem postopku izdala odločbo z ustrezno obrazložitvijo (214. člen ZUP), je strokovna komisija povsem pravilno ponovno izvedla strokovno presojo tožnikove vloge na predmetni Javni razpis in svojo odločitev temeljito in podrobno obrazložila ter kot podlago navedla 120. člen ZUJIK. Po povedanem je neutemeljen tožnikov ugovor, da je ponovna ocena tožnikove vloge v nasprotju z ZUP in ZUS-1 (saj ocena tožnikove vloge v višini 86 točk s sodbo Upravnega sodišča RS ni bila odpravljena).

13. V ponovljenem postopku je strokovna komisija za glasbene umetnosti ponovno ocenila tožnikovo vlogo, ki je prejela le 77 točk (9 točk manj kot v prvotnem postopku). Obrazložitev izpodbijane odločbe pa po presoji sodišča vsebuje konkretne navedbe razlogov za vrednotenje tožnikove vloge na predmetnem Javnem razpisu za vse točke kriterijev (od 1 do 13) predmetnega Javnega razpisa, torej tudi za vrednotenje po kriterijih iz točk 2, 3, 4, 7 in 8. Neutemeljen je tožnikov ugovor, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje obrazložitve kriterijev iz točk 1, 3, 4, 9 in 11, pri katerih je prišlo do znižanja ocene v primerjavi s predhodnim ocenjevanjem oziroma, da gre za pomanjkljivo obrazložitev nove strokovne ocene, brez pojasnila, zakaj je skupna ocena sedaj slabša in zakaj je prišlo do dodatnih odbitkov točk pri posameznih kriterijih glede na predhodno ocenjevanje. Ugotovitve strokovne komisije ter vrednotenje tožnikovega programa z navedbo jasnih razlogov za vrednotenje po posameznem kriteriju iz predmetnega Javnega razpisa je razvidno na straneh 3 do 5 obrazložitve izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe po mnenju sodišče tudi omogoča njen preizkus. Sodna kontrola v postopkih javnega razpisa je namreč omejena na vprašanje pravilnost postopka in pravilnosti uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v primernosti ocene komisije, če je ta razumno obrazložena. Neutemeljen pa je tudi tožnikov ugovor, da toženka ni podala konkretnih odgovorov na tožnikove ugovore, kar prav tako izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Po mnenju sodišča so podrobno obrazloženi posamezni kriteriji ter razlogi za oceno tožnikove vloge po posameznem kriteriju. Podani pa so tudi odgovori na tožnikova vprašanja in ugovore v prvotnem postopku.

14. V skladu z napotki Upravnega sodišča RS iz citirane sodbe je toženka v ponovljenem postopku obrazložila, katere kriterije in vstopne prage za financiranje je v predmetnem postopku uporabila. Že v prvotnem postopku je bilo potrebno prejeti 91 točk za odobritev sofinanciranja, pri čemer pa toženka višine tega praga ni ustrezno obrazložila. Toženka ni protipravno naknadno zvišala višine vstopnega praga za sprejem v sofinanciranje na 91 točk, kot to napačno ugovarja tožnik. Iz določil Javnega razpisa in iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno izhaja, da bodo na predmetnem Javnem razpisu izbrani tisti programi, ki bodo v postopku ocenjevanja na podlagi splošnih in posebnih razpisnih pogojih prejeli najmanj 81 točk (točka 10 Javnega razpisa „Uporaba razpisnih kriterijev“). Ocena programa s 81 točkami pa še ne zagotavlja financiranja, kot to napačno meni tožnik. Višina odobrenih sredstev za programe je odvisna od skupne višine prejetih točk za posamezen program. Pri uporabi razpisnih kriterijih je določeno, da bo v obdobju od 2016 do 2019 toženka sofinancirala na področju glasbenih umetnosti predvidoma 12 izvajalcev programov. Način razvrščanja programov, glede na višino doseženih točk, je sestavni del prijavnih obrazcev za posamezna razpisna področja. Višina odobrenih sredstev za program pa je odvisna od skupne višine prejetih točk za posamezen program. Pogoji za uvrstitev se med postopkom niso spreminjali, saj je bilo že vnaprej jasno, da se vstopni prag lahko spreminja in je odvisen od kvalitete prijavljenih programov. Namen predmetnega Javnega razpisa je bil, da toženka z razpoložljivimi sredstvi sofinancira čim več, predvidoma 12 najbolje ocenjenih programov. Na področju B glasbene umetnosti je prispelo 27 vlog prijaviteljev. Za sofinanciranje so bili predlagani programi, ki izpolnjuje splošne in posebne kriterije in so dosegli najmanj 91 točk. Višina odobrenih sredstev za programe pa je bila odvisna od skupne višine prejetih točk za posamezen program. Tožnikov program je v predmetnem postopku po oceni strokovne komisije prejel na področju glasbenih umetnosti 77 točk in tako ni dosegel vstopnega praga za sofinanciranje, zato tudi ni bil sprejet v sofinanciranje.

15. Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da toženka tožniku ni vročila obvestila 611-339/2015-21 z dne 3. 4. 2017 v izjavitev, saj ga naj bi napačno vročila preko odvetnika A.A., za katerega ni bilo izkazano, da tožnika še vedno zastopa. Za zastopanje tožnika je imel navedeni odvetnik splošno pooblastilo. Iz upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnik citirano obvestilo prejel in toženki glede navedb v obvestilu pravočasno tudi podal izjavo. Na navedbe v tožnikovi izjavi je toženka argumentirano odgovorila, kar je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Glede na navedeno v zadevi po presoji sodišča ni podana bistvena kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve, kot to ugovarja tožnik.

16. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, dejansko stanje je pravilno ugotovljeno, kršitev določb postopka ni podanih, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Sodišče je odločalo na seji senata, ker so bili v predmetnem postopku relevantni dokazi pravilno izvedeni in presojeni že v upravnem postopku (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

18. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.