Jedro

Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP-D po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR, se postopek nadaljuje po določbah zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Vrednost tega spora je ocenjena na 1.083,42 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo vzdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 20011/2008, z dne 21.4.2008, v tistem delu, v katerem je bilo dolžniku PP naloženo plačati tožeči stranki znesek 1.083,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.2.2008 dalje do plačila ter 141,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi, da je toženec dolžan povrniti tožeči stranki 315,32 EUR pravdnih stroškov.

Zoper sodbo se je v roku iz razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in kršenja materialnih predpisov pritožil toženec. V laični pritožbi navaja, da kot stranka v pritožbi ni bil zaslišan, temu se tudi ni odrekel. Vabila za 19.1.2010 pa tudi ni prejel. Še enkrat navaja, da od tožene stranke ničesar ni prejel, saj že več kot 10 let ne najema kreditov, ker ni kreditno sposoben in kredita ne more dobiti. Toženec ni plačal nobenih stroškov kredita, v spisu tudi ni verodostojnih listin, iz katerih bi bilo razvidno, da je tožena stranka tožeči kaj plačala. Toženec od tožeče stranke ničesar ni prejel in tudi nikogar ni pooblastil, da bi v njegovem imenu posloval s tožečo stranko. Dodaja še, da je že v vlogi navedel, da so listine, ki jih je vložila tožeča stranka, pa ne glasijo na njegovo ime, obenem pa jih tudi ni podpisal, neverodostojne listine.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 5. odst. 130. člena (prehodne in končne določbe – ZPP-D) se v primeru, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona (1. oktober 2008) po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR, postopek nadaljuje po določbah zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Vrednost tega spora je ocenjena na 1.083,42 EUR. Po novih določbah gre torej za spor majhne vrednosti. Sodba se v sporih majhne vrednosti lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena), razen, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (2. odst. 458. člena). Toženčeve pritožbene trditve pa se nanašajo predvsem na ugotovljena dejstva in jih torej v pritožbenem postopku ni dopustno upoštevati, saj je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tovrstnih zadevah izključen. Po presoji sodišča druge stopnje pa ne gre niti za primer, ko je sodbo vendarle mogoče razveljaviti, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno. Sodišče je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Nedvomno je tožeča stranka tožencu odobrila kredit (sicer po toženčevem naročilu nakazan na račun njegove žene), toženec pa ga kljub temu, da se je zavedal, da kredit mora vrniti, le-tega ni vrnil. Zahtevek tožeče stranke temelji na določilih 569. člena Obligacijskega zakonika. Na pritožbene navedbe toženca, ki se nanašajo na nepravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker pritožbeni razlog nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni pritožbeni razlog in zato navedbe, ki se nanašajo na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje niso upoštevne.

Glede na ostale pritožbene navedbe pa je še dodati, da tudi tožnikova trditev, da ni prejel vabila na glavno obravnavo za 19.1.2010, ne drži. Iz spisa nedvomno izhaja, da se je tožnik opravičil, ker se ni mogel udeležiti glavne obravnave, razpisane za 15.12.2009. Tedaj je sodišče glavno obravnavo preklicalo, obenem pa razpisalo novo za dne 19.1.2010. Preklic in vabilo je toženec prejel na naslov Š... in to dne 30.12.2009 (vročilnica, pripeta k list. št. 50). Kljub pravilnemu vabljenju toženec na glavno obravnavo ni pristopil, izostanka ni opravičil, zato ga sodišče tudi ni moglo zaslišati. Ravnanje sodišča v tem primeru pa je bilo povsem pravilno.

Po povedanem pritožba toženca ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradno dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), zato je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).