Jedro

Ob upoštevanju okoliščine, da je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, je prvostopenjsko sodišče v skladu z določilom 2. odst. 45. člena ZIZ ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi predložilo zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 620/2008 in vknjižilo hipoteko v korist upnika pri nepremičninah parc. št. 618 in 619, vpisani v vl. št. 919 k.o. X, ki je v solasti dolžnika.

Zoper navedeno odločitev se dolžnik Y. pravočasno pritožuje in uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Zatrjuje, da je svoj dolg iz naslova plačila pravdnih stroškov poravnal in meni, da gre za pozabljivost in spodrsljaj upnice ali pa njeno namero, da mu še naprej povzroča škodo. Zato meni, da je upnico potrebno obremeniti s stroški postopka in jo tako prisiliti na opustitev novih sodnih postopkov.

Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, sodišču pa predlaga, da pritožnika zaradi žaljivih navedb kaznuje, hkrati pa obremeni tudi s stroški odgovora na to pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III P 3496/2002 z dne 16.8.2007. Pri tem je dovolilo izvršbo tudi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah v solasti dolžnika s parc. št. 618 in 619, vpisanih v vl. št. 919 k.o. X, z ugotovitvijo vrednosti in s prodajo navedenih nepremičnin ter poplačilom upnika. Ob upoštevanju okoliščine, da je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, je prvostopenjsko sodišče v skladu z določilom 2. odst. 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi predložilo zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo. Zemljiškoknjižno sodišče namreč po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča (1. odst. člena 86 Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo v skladu s citiranim zakonskim določilom, saj je od izvršilnega sodišča prejelo obvestilo, kateremu je bil predložen sklep o izvršbi. Zaznamba o izvršbi je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine (člen 167 ZIZ), izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (1. odst. člena 46 ZIZ), za zaznambo izvršbe pa zakon kaj drugega ne določa. Če pa zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke (člen 88 ZZK-1), in sicer v skladu z določbo 2. odst. člena 87 ZZK-1. Odločitev glede zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke je glede na navedene razloge pravilna in jo pritožbene navedbe ne omajejo. Dejstvo v pritožbi, s katerimi pritožnik zatrjuje celotno poplačilo dolga, pa na izpodbijano odločitev nimajo vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče je namreč vezano na obvestilo izvršilnega sodišča in priloženi sklep o izvršbi (1. odst. člena 86 ZZK-1) in so te navedbe lahko upoštevne le v izvršilnem postopku. Tako se izkažejo pritožbene trditve o kršitvi določb postopka in zmotno ugotovljenem dejanskem stanju kot neutemeljene.

Glede zahteve upnice za povrnitev stroška odgovora na pritožbo zoper sklep o zaznambi izvršbe, ki ga v tem zemljiškoknjižnem postopku uveljavlja upnica iz izvršilnega postopka, pa je potrebno pojasniti, da gre za strošek v zvezi z enim od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnine (člen 167 ZIZ), zato bo vprašanje utemeljenosti in potrebnosti teh stroškov predmet odločanja izvršilnega sodišča v izvršilnem postopku (člen 38 ZIZ). V kolikor pa upnica predlaga kaznovanje dolžnika zaradi žaljivih navedb v pritožbi, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v določbi člena 109 ZPP (ki se uporablja na osnovi 2. odst. 120. člena ZZK-1 oziroma 37. člena ZNP) ni podlage, da bi stranka lahko podala tovrstni predlog. Sodišče namreč lahko kaznuje stranko le po uradni dolžnosti, morebitni predlog pa upošteva le kot pobudo in o takšnem predlogu ni dolžno odločati s pisnim sklepom. Poudariti gre, da je namen kaznovanja v varovanju ugleda sodišča in zagotovitvi procesne discipline, stranke pa imajo v primeru prizadetosti itak zagotovljeno posebno kazensko pravno in odškodninsko sodno varstvo.

Na osnovi navedenega in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).