Jedro

Materialnopravno nasledstvo samo po sebi (še) ne ustvarja procesno pravnega nasledstva. Revidenta sta v tem postopku šele dobro leto po njegovem končanju seznanila prvostopenjsko sodišče o cesiji vtoževane terjatve. Po nobeni določbi ZPP ni mogoče zaradi materialno pravnega nasledstva vstopiti v pravdni postopek, ki je že pravnomočno končan. Prav tako ni mogoče grajati odločitve sodišča s sklicevanjem na dejstva, ki sodišču ob odločanju niso bila znana in mu tudi niso morala biti znana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog A. in M. K., da se gospodarski spor, ki je tekel med G. d. o. o. kot tožnikom in O. Z., nadaljuje z njima kot novima tožnikoma.

2. Pritožbi vsakega od njiju je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo (z dvema sklepoma).

3. A. in M. K. vlagata revizijo zoper sklepa pritožbenega sodišča in pri tem uveljavljata bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizijskemu sodišču predlagata, da sklepa višjega sodišča in sklep prvostopenjskega sodišča razveljavi in zadevo vrne (sodišču prve stopnje) v novo odločanje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Gospodarski spor med G. d. o. o. in O. Z. je bil končan s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju Pg 48/2001- 42 z dne 9. 12. 2004, s katerim je bilo odločeno, da se postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad tožnikom (začet je bil dne 31. 5. 2004), nadaljuje, tožba pa zavrže, ker je bil medtem stečajni postopek nad tožnikom s sklepom stečajnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju St 20/2004-35 z dne 25. 10. 2004 zaključen, stečajni dolžnik (tožnik) pa posledično izbrisan iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe utemeljevalo s tem, da pravna oseba, „ki je prenehala obstajati in, ki je torej ni, ne more biti pravdna stranka (člen 76 ZPP).“ Sklep je postal pravnomočen 29. 12. 2004. 6. A. in M. K. sta z vlogo z dne 16. 1. 2006, torej po več kot letu dni od zaključka predmetnega gospodarskega spora, obvestila sodišče, „da je prišlo na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 3. 9. 2002 do cesije terjatve, ki je predmet tega postopka, prevzemnika terjatve K. A. in M. K. pa zaradi stečaja odstopnika terjatve G. d. o. o. - prejšnje tožeče stranke, vstopata v postopek kot tožeči stranki.“ Njun predlog za nadaljevanje končanega postopka je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, višje sodišče pa je zavrnilo njuni pritožbi.

7. Revidenta uveljavljata, da sklepa sodišča prve stopnje z dne 9. 12. 2004 o nadaljevanju postopka in zavrženju tožbe nista nikoli prejela. Tudi nikomur drugemu „na strani tožeče stranke“ ni bil vročen. Zato menita, da ni mogel postati pravnomočen, uveljavljata pa „absolutno bistveno kršitev določb 8. točke drugega odstavka iz 339. člena ZPP, saj ji (tožeči stranki) sklep prvostopnega sodišča o zavrženju tožbe ni bil vročen.“

8. Neobstoječi stranki sodne odločbe ni mogoče vročiti. Zato je postal sklep Okrožnega sodišča na Ptuju Pg 48/2001-42 z dne 9. 12. 2004 pravnomočen, ko se je iztekel rok za vložitev pritožbe obstoječe stranke, t.j. tožene stranke. Revidenta nista bila stranka postopka, niti nista imela statusa drugega udeleženca v pravdi (199. do 204. členi ZPP). Zato jima ni mogla biti kršena nobena procesna pravica. Sodišče jima ni bilo dolžno vročati spornega sklepa.

9. Revidenta navajata, da „terjatev, ki je predmet tega gospodarskega spora, ni bila del stečajne mase tožeče stranke“ in v zvezi s tem pojasnjujeta, kako sta jo pridobila s pogodbo o odstopu terjatve z dne 3. 9. 2002. Menita, da sta zaradi materialnopravnega nasledstva in prenehanja prvotnega tožnika zaradi stečaja vstopila v procesno razmerje kot „procesnopravni naslednik.“

10. Materialnopravno nasledstvo samo po sebi (še) ne ustvarja procesno pravnega nasledstva. Revidenta sta v tem postopku šele dobro leto po njegovem končanju seznanila prvostopenjsko sodišče o cesiji vtoževane terjatve. Po nobeni določbi ZPP ni mogoče zaradi materialno pravnega nasledstva vstopiti v pravdni postopek, ki je že pravnomočno končan. Prav tako ni mogoče grajati odločitve sodišča s sklicevanjem na dejstva, ki sodišču ob odločanju niso bila znana in mu tudi niso morala biti znana.

11. Po povedanem je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (378. člen in četrti odstavek 384. člena ZPP).