Jedro

Postopek se nadaljuje, ko je predhodno vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali, ko sodišče samo spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka. To pomeni, da lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja sodišče naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni. Glede na navedeno nima prav pritožnik, ko navede, da je od tega, ali je tožnik resnično predlagal nadaljevanje postopka, odvisno nadaljevanje postopka, saj o nadaljevanju lahko sodišče odloči tudi brez predloga stranke.

Bistveno (ne pa tudi edino odločilno) pri odločanju o nadaljevanju postopka v primeru prekinitve zaradi rešitve predhodnega vprašanja je, da je bilo predhodno vprašanje na matičnem področju pravnomočno rešeno in ni več ovir za nadaljevanje postopka.

Izrek

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je povrniti pritožbene stroške tožeči stranki v višini 74,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinjen z dne 30. 12. 2020 nadaljevalo.

2.Zoper takšen sklep se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka in višjemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbe stroške.

3.Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglasila je pritožbe stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil v tej zadevi postopek prekinjen s sklepom z dne 30. 12. 2020 na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je o rešitvi predhodnega vprašanja o neobstoju pravnega razmerja med strankama oziroma ugotovitvi ničnosti notarskega zapisa sporazuma o ustanovitvi devetih skupnih hipotek že tekel gospodarski spor med istima strankama pred istim sodiščem, pod opravilno številko VIII Pg 569/2020. Tožnica je 1. 3. 2024 predlagala nadaljevanje postopka zaradi pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju v prej navedenem postopku.

6.Če je postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se v skladu z drugim odstavkom 208. člena ZPP nadaljuje, ko je to vprašanje na matičnem področju pravnomočno rešeno ali, ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi čakalo na konec postopka. Prekinjeni postopek se v vsakem primeru nadaljuje na predlog stranke, takoj, ko preneha razlog za prekinitev v skladu s tretjim odstavkom 208. člena ZPP.

7.Pritožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo 22. člen Ustave RS in 5. člen ZPP s tem, ko mu ni vročilo tožnikovega predloga za nadaljevanje postopka z dne 1. 3. 2024, da bi se o njem lahko izrekel. S tem je sodišče tožencu odvzelo možnost seznanitve in opredelitve do navedb nasprotne stranke. Toženec ne more z gotovostjo vedeti ali je tožnik v resnici predlagal nadaljevanje postopka.

8.Pritožbeno sodišče odgovarja, da pritožnik nima prav, ko navaja, da bi sodišče moralo predlog za nadaljevanje postopka najprej vročiti tožencu v izjavo. To ne izhaja niti iz samih določb ZPP, niti iz teorije. Sklep o nadaljevanju postopka je namreč sklep procesnega vodstva. Sklep se vedno vroči obema strankama. Postopek se nadaljuje, ko je predhodno vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali, ko sodišče samo spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka. To pomeni, da lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja sodišče naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni.

8.Glede na navedeno nima prav pritožnik, ko navede, da je od tega, ali je tožnik resnično predlagal nadaljevanje postopka, odvisno nadaljevanje postopka, saj o nadaljevanju lahko sodišče odloči tudi brez predloga stranke. Če bi bilo to potrebno zaradi varstva pravic strank, bi zakonodajalec izrecno uredil, da se mora predlog v izjavo za nadaljevanje vročiti tudi nasprotni stranki. Bistveno (ne pa tudi edino odločilno) pri odločanju o nadaljevanju postopka v primeru prekinitve zaradi rešitve predhodnega vprašanja je, da je bilo predhodno vprašanje na matičnem področju pravnomočno rešeno in ni več ovir za nadaljevanje postopka. Teh pritožnik v svoji pritožbi niti ne navaja.

9.Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (365. člen ZPP).

10.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je plačati tožeči stranki njene stroške in sicer: sestava odgovora na pritožbo v višini 100 točk (tarifna številka 22/2 OT), materialni stroški v višini 2% točk (tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV, kar skupaj znaša 74,66 EUR, ki ji jih mora tožena stranka plačati v roku 15 dni po prejemu te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

-------------------------------

1Betteto N., v Ude. L. (ured.) in ostali, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba, Ljubljana 2010, stran 315 in naslednje.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 208

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.