Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja kolega sodnika iz istega sodišča v drugi zadevi, je videz nepristranskosti sodišča lahko okrnjen.
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Celju.
1. Tožnik je na Okrožno sodišče v Mariboru 27. 9. 2023 zoper tožence vložil tožbo za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi mu jo naklepno povzročili toženci z namenom okrnitve tožnikove časti in dobrega imena pri vodenju kazenskega postopka, ki se je končal z obsodilno sodbo.
2. Okrožno sodišče v Mariboru je podalo predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče z utemeljitvijo, da so toženci državni tožilec in sodniki Višjega sodišča v Mariboru in da se tožba nanaša na kazensko zadevo, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Mariboru in Višjim sodiščem v Mariboru. Po mnenju navedenega sodišča naj Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče zaradi zagotovitve videza objektivne nepristranskosti sodišča. 3. Predlog je utemeljen.
4. Na podlagi 47. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 52. člena ZPP je v obravnavani zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.
5. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.1
6. V skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) se za presojo nepristranskosti uporablja subjektivno-objektivni test. Pri subjektivnem testu gre za ugotavljanje dejanskega osebnega prepričanja ali interesa sodnika, ki pa sam po sebi ne zadošča, saj je kršitev pravice do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) podana že, če sodišče ne zadosti zahtevam po objektivni nepristranskosti. Pri objektivni nepristranskosti je po ustaljeni praksi ESČP treba ugotoviti tudi, ali je sodnik v postopku zagotavljal zadostna jamstva, ki bi izključila kakršen koli upravičen dvom glede obstoja osebnega prepričanja ali interesa sodnika, oziroma glede drugih okoliščin, ki bi lahko povzročile dvom o nepristranskosti sodnika.2 Pri tem je ESČP v zadevi Kristiansen proti Norveški poudarilo, da se objektivni test nanaša predvsem na hierarhične in druge vezi med sodnikom in drugimi udeleženci v postopku.
7. Iz predloga za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča in podatkov v spisu izhaja, da sta Okrožno sodišče v Mariboru in Višje sodišče v Mariboru zoper tožnika vodili kazenski postopek, ki se je zaključil z obsodilno sodbo, in da je kazenski postopek tekel na podlagi obtožnice drugega toženca kot tožilca. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je v teku pravdni postopek zaradi odškodnine, ki naj bi tožniku nastala z vodenjem kazenskega postopka pred istim sodiščem. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča, če bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja kolega sodnika iz istega sodišča v drugi zadevi.3 Obenem so toženci (razen drugega toženca) višji sodniki Višjega sodišča v Mariboru, ki bi bilo pristojno za odločanje o pritožbi zoper sodbo krajevno pristojnega sodišča v odškodninski pravdni zadevi. Zaradi zagotovitve zunanjega videza nepristranskosti so torej izkazani pogoji za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je predlogu ugodilo in kot drugo pristojno sodišče določilo Okrožno sodišče v Celju, katerega odločba bo izpostavljena morebitnemu pritožbenemu preizkusu Višjega sodišča v Celju.
1 Betetto Nina v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 291. 2 Vavken Luka, Pravosodni bilten št. 3/2019, str. 97. 3 Primerjaj: Sklep VSRS I R 34/2022 z dne 6. 4. 2022, sklep I R 137/2018 z dne 20. 9. 2018.