Jedro

V primeru, ko se postopek začne z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se po dolžnikovem ugovoru nadaljuje v pravdnem postopku, je kot procesno gradivo pravdnega spisa potrebno upoštevati tudi celotno procesno gradivo iz izvršilnega postopka. Ni pomembno, v kateri vlogi stranka dopolni svoje navedbe o obstoju (in utemeljenosti) tožbenega zahtevka.

Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, ker se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP četrti odstavek 111. člena ZPP ne upošteva. Takšna razlaga je v skladu z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015 in od tedaj dalje ustaljeno sodno prakso.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Uvodno**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora toženka tožniku v roku 8 dni plačati 2.376,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2022 dalje (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da mora toženka tožniku v istem roku povrniti njegove pravdne stroške v znesku 44,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne nastanka zamude dalje (II. točka izreka).

2. Zoper to sodbo se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, v vsakem primeru pa naj pritožbeno sodišče naloži tožniku, da toženki povrne nastale stroške postopka.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. **K odločitvi o pritožbi**

4. Pritožba ni utemeljena.

_Posebnosti pritožbenega postopka v sporih majhne vrednosti_

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

_Potek prvostopenjskega postopka_

7. Postopek v tej zadevi se je predhodno vodil kot izvršilni postopek. Tožnik je zaradi izterjave 2.376,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2022 zoper toženko 27. 10. 2022 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – računa št. IR 07/2021 z dne 2. 3. 2022 (A2). Okrajno sodišče v Ljubljani je 28. 10. 2022 izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je toženka vložila ugovor. Po presoji, da je utemeljen, je navedeno izvršilno sodišče s sklepom z dne 20. 12. 2022 (razveljavitveni sklep) sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Kranju (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Zoper razveljavitveni sklep je tožnik 6. 1. 2023 vložil pravočasno pritožbo z dne 4. 1. 2023 (r. št. 8), ki jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 21. 3. 2023 (r. št. 16) zavrnilo in razveljavitveni sklep potrdilo.

8. Postopek se je nato nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 436. člena ZPP). Ker predlog za izvršbo nima vseh tistih sestavin, ki jih mora imeti vsaka tožba (prvi odstavek 180. člena ZPP), je sodišče tožnika s sklepom z dne 20. 4. 2023 pozvalo (r. št. 19, v nadaljevanju: pozivni sklep), naj v danem roku tožbo ustrezno dopolni (prvi odstavek 108. člena ZPP). Tožnik se na pozivni sklep prvostopenjskega sodišča ni odzval. Sodišče prve stopnje je toženki v odgovor vročilo tožnikovo pritožbo z dne 4. 1. 2023, v kateri je tožnik navajal dejstva, ki so se nanašale na vtoževano terjatev. Toženka je na tožnikovo vlogo odgovorila s pripravljalno vlogo z dne 18. 8. 2023 (r. št. 22), kar naj bi bilo po oceni prvostopenjskega sodišča prepozno, zato dejstev in dokazov, ki jih je navajala, predložila oziroma predlagala v navedeni vlogi, ni upoštevalo.

_Glede pritožbenih navedb v zvezi z upoštevanjem tožnikove pritožbe v izvršilnem postopku kot procesnega gradiva v pravdnem postopku_

9. Toženka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker je obravnavalo tožnikovo pritožbo z dne 4. 1. 2023 zoper razveljavitveni sklep z dne 20. 12. 2022 kot dopolnitev tožbe. S takšnimi pritožbenimi navedbami toženka ne more uspeti. Pritožnica ni navedla, katero absolutno bistveno kršitev določb postopka naj bi prvostopenjsko sodišče z navedenim postopanjem zagrešilo. Po presoji pritožbenega sodišča pritožnica z zgornjim očitkom pravzaprav uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 108. člena ZPP. Z uveljavljanjem relativne bistvene kršitve določb postopka pa pritožnica ne more uspeti. Kot je bilo obrazloženo, v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti to ni dovoljen pritožbeni razlog.

10. Tudi sicer je zgornji pritožbeni očitek vsebinsko neutemeljen. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da se v primeru, ko se postopek začne z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se po dolžnikovem ugovoru nadaljuje v pravdnem postopku, kot procesno gradivo pravdnega spisa potrebno upoštevati tudi celotno procesno gradivo iz izvršilnega postopka.1 Ni pomembno, v kateri vlogi stranka dopolni svoje navedbe o obstoju (in utemeljenosti) tožbenega zahtevka. Sodišče mora namreč presojati vse razpoložljivo, pravočasno predloženo spisovno gradivo in se do njega (oziroma do trditev strank v njih) opredeliti, v nasprotnem primeru stranki krši ustavno pravico do pravnega varstva iz 22. člena Ustave.2 Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je kot trditveno podlago za dopolnitev tožbe upoštevalo tožnikovo pritožbo z dne 4. 1. 2023 zoper razveljavitveni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 12. 2022 in to vlogo tožnika v pravdnem postopku vročalo toženki v odgovor.

_Glede pritožbenih navedb v zvezi s pravilno postavitvijo tožbenega zahtevka v pravdnem postopku_

11. Pritožbene navedbe, da tožnik v pravdnem postopku ni postavil ustreznega tožbenega zahtevka, niso utemeljene. Pritožnica neutemeljeno izpostavlja, da je tožnik tožbeni zahtevek neustrezno oblikoval v pritožbi z dne 4. 1. 2023, v kateri je višjemu sodišču predlagal, naj sklep o izvršbi z dne 28. 10. 2022 prizna. Tudi v zvezi s tem pritožbenim očitkom pritožbeno sodišče najprej poudarja, da pritožnica z njim uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 180. člena ZPP3). Tudi ta kršitev pa v obravnavanem primeru ni podana. V primeru, ko se postopek prične z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se nato po dolžnikovem ugovoru nadaljuje v pravdnem postopku, je tožbeni zahtevek opredeljen že v predlogu za izvršbo. Tam upnik določno navede znesek denarne obveznosti, ki jo hoče izterjati od dolžnika. Po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine tožeči stranki zato ni potrebno "ponovno" oblikovati tožbenega zahtevka, saj je ta vsebovan že v predlogu za izvršbo.4 Glede na obrazloženo je prvostopenjsko sodišče pravilno obravnavalo tožbeni zahtevek, kot je bil ta uveljavljan v predlogu za izvršbo. Pritožbene navedbe, da je sodišče nepravilno posegalo v postavljeni tožbeni zahtevek ter popravljalo tožnikove "napake", zato niso utemeljene.

_Glede pritožbenih navedb v zvezi s pravočasnostjo toženkine pripravljalne vloge z dne 18. 8. 2023_

12. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je toženka svojo pripravljalno vlogo z dne 18. 8. 2023 vložila po poteku 8-dnevnega roka od vročitve poziva za odgovor.

13. Kot je razvidno iz vročilnice, pripete k l. št. 37 spisa, toženki tožnikove pripravljalne vloge skupaj s pozivom za odgovor ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti. Zato je bilo 23. 6. 2023 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Iz obvestila nadalje izhaja, da toženka pisma v 15 dneh ni dvignila, zato je bilo to 10. 7. 2023 puščeno v njenem hišnem predalčniku. Po tretjem odstavku 142. člena ZPP se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v primeru, če je naslovnik odsoten, pusti najprej obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, pisanje pa se vrne na pošto. Če naslovnik pisanja v 15 dneh od prejema obvestila ne dvigne, se vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan 15-dnevnega roka (fikcija vročitve) (četrti odstavek 142. člena ZPP).

14. V skladu s citiranimi pravili je bilo vabilo toženki s fikcijo vročeno v soboto 8. 7. 2023. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, ker se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP četrti odstavek 111. člena ZPP ne upošteva. Takšna razlaga je v skladu z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 20155 in od tedaj dalje ustaljeno sodno prakso.6 Vrhovno sodišče je v načelnem pravnem mnenju obrazložilo, da je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke s postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave. To dejanje sodišča je ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku. V dispoziciji stranke je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena, saj nastopi fikcija vročitve. Zakonodajalec je tako že vnaprej točno določil trenutek, s katerim nastopi ta posledica (torej vročitev), zato prevzem ali neprevzem pošiljke ne predstavlja procesnega dejanja stranke, za katerega bi se uporabljala pravila ZPP o računanju časa in teku ter izteku rokov. Neaktivnost stranke, ki pisanja ne dvigne, tudi ne sme pripeljati do nedopustnega privilegiranega položaja take stranke nasproti stranki, ki pisanje dvigne. Iz tega izhaja, da 15 dnevni rok pri fiktivni vročitvi ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, pač pa gre zgolj za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere lahko začnejo teči procesni roki.

15. Sklep Višjega sodišča v Celju Cp 204/2012 z dne 23. 8. 2012, na katerega se pritožnica sklicuje, pri čemer niti ne zatrjuje, da se je nanj zanašala pri štetju predmetnega roka, je starejši in predstavlja le del takrat obstoječe sodne prakse. Pomembno je, da se je sodna praksa ustalila po sprejetem pravnem mnenju na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 14. 1. 2015.7

16. Z dnem 9. 7. 2023 je toženki pričel teči 8 dnevni rok za odgovor na tožnikovo vlogo, ki zaradi poletnega poslovanja ni tekel v času od 15. 7. 2023 do 15. 8. 2023 (primerjaj četrti odstavek 83. člena Zakona o sodiščih). Rok za odgovor na tožnikovo vlogo se je tako iztekel 17. 8. 2023. Pripravljalna vloga, ki jo je toženka poslala priporočeno po pošti 18. 8. 2023, je zato prepozna in je sodišče prve stopnje pravilno postopalo v skladu z določilom 453. člena ZPP. Glede na navedeno pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje toženko prikrajšalo do njenih pravic do izjavljanja, enakega varstva pravic in pravnega sredstva, niso utemeljeni.

17. Pritožnica zgolj s pavšalnimi navedbami izpodbija stroškovno odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je toženki naložilo, da mora tožniku povrniti strošek plačane sodne takse za predlog za izvršbo v znesku 44,00 EUR. Pritožnica niti ne pojasni v nasprotju s katerimi procesnimi določbami naj bi bila takšna stroškovna odločitev in zakaj. Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev pravilno utemeljilo na določilih prvega odstavka 154. člena in 155. člena ZPP.

**Sklepno in odločitev o pritožbenih stroških**

18. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pravno odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, po presoji pritožbenega sodišča pa je prvostopenjsko sodišče materialno pravo na ugotovljena dejstva pravilno uporabilo. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost toženkine pritožbe, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), potem ko je ta uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

19. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker toženka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške.

1 Glej na primer sklep VSL I Cp 2738/2015 z dne 11. 11. 2015 in sklep VSL II Cpg 906/2018 z dne 19. 12. 2018. 2 Glej sklep I Cpg 1774/2015 z dne 6. 1. 2016. 3 Ta določa, da mora tožba med drugim obsegati tudi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. 4 Glej sodba VSL II Cp 1647/2020 z dne 15. 10. 2020. 5 Vrhovno sodišče RS, Pravna mnenja, št. 1/2015, str. 7. 6 Glej na primer sklep VSL I Cp 1335/2017 z dne 23. 10. 2017 in v opombi št. 3 navedeno sodno prakso. 7 Tako tudi sklep VSRS II Ips 132/2018 z dne 23. 10. 2017.