Jedro

Tožnica bi morala glede na 27. člen Pravilnika o identifikaciji in registraciji govedi primarno spoštovati popravo podatkov v Centralnem registru goveda, kolikor je menila, da so netočni. Vendar je tožnica za napako izvedela šele po izdaji predmetne odločbe, zaradi česar predhodno ni mogla predlagati njene poprave.

Organ bi moral stranko pozvati, da poda izjavo - še posebej, ker je iz zbirne vloge za preteklo leto razvidno, da je tam navedeno število prašičev na m3 drugačno. Navedeno neskladje bi lahko organ odpravill z izjavo vlagateljice, pa tudi z neposrednim ogledom na kraju samem.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-43221/2016/8 z dne 18. 4. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) tožnici s KMG MID: ... zavrnila zahtevek za podukrep kmetijsko okoljskih plačil-DŽ-prašiči-zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na živali v skupinskih boksih od predpisane za kategorijo PIT in je uporabila najvišjo stopnjo zmanjšanja za plačilo, ki znaša TALNA_POV_PIT 100%. Agencija je sicer z izpodbijano odločbo vlagateljici ugodila zahtevku za DŽ-prašiči v znesku 2.916,73 EUR, vendar je navedeno izplačilo znižala za 100 % zaradi ugotovljenih "ene ali več kršitev" ugotovljenih z „upravnim pregledom oziroma pregledom na kraju samem“.

2. Zoper predmetno odločbo je bila podana pritožba, ki pa jo je drugostopenjski organ kot neutemeljeno zavrnil, pri čemer je navedel enako kot prvostopenjski organ, da je bilo z upravnim pregledom oziroma pregledom na kraju samem ugotovljeno, da število pitancev presega največje dovoljeno število živali za izpolnjevanje zahteve za 10 % večjo neovirano talno površino v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, zaradi česar se plačilo zahtevka DŽ za 10 % večjo neovirano talno površino v skupinskih boksih, glede na površino določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali za pitance, skladno s tretjim odstavkom 18. člena in drugim odstavkom 19. člena Uredbe o ukrepu za dobrobit živali iz programa razvoja podeželja Slovenije za obdobje 2017-2020 v letu 2016 (v nadaljevanju Uredba DŽ), zavrne. Drugostopenjski organ je pojasnil, da je 11. 7. 2017 vpogledal v Centralni register prašičev (v nadaljevanju CRPš) in ugotovil, da je iz Prikaza DŽ zahtev na kmetijskem gospodarstvu pritožnice razvidno, da gre pri zahtevi za pitance za zahtevo po 10 % večji talni površini za predpisano določeno kot maksimalno število živali za pitance 312, medtem ko jih je bilo na kmetijskem gospodarstvu tožnice, na presečni datum 1. 6. 2016, 350. Tako je pritožbeni organ ugotovil, da je na podlagi izpisov iz CRPš dejansko stanje pravilno ugotovljeno, in da bi morala pritožnica v kolikor meni, da gre za napačen vpis zahtevati popravek, česar pa ni storila, pri čemer je sama kot imetnica prašičev odgovorna za točnost sporočenih podatkov v CRPš.

3. Tožnica zoper izpodbijano odločitev vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da na kmetiji niso nikoli imeli večjega števila prašičev od dovoljenega, kar je razvidno iz registra prašičev, pri čemer pojasnjuje, da je prišlo do očitne napake pri vnosu staleža, ki ga za njih vpisuje A., za katere na kmetijstvu pitajo prašiče. Tako je prišlo do napačnega vnosa števila pitancev, in sicer namesto številke 305 je bilo vpisano 350, pri čemer je tožeča stranka dodatno pojasnila, da prihode v register javi A., medtem ko odhode iz registra javi Veterinarska postaja X., saj sami nimajo ustreznega računalniškega znanja, niti opreme, da bi lahko navedene podatke vpisovali. Tako je tožeča stranka mnenja, da na napako, ki se je zgodila pri vnosu ni imela vpliva, zaradi česar bi ji Agencija morala dati možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi, pa ji to ni bilo omogočeno in se tako v navedenem postopku ni imela možnosti izjasniti o dejanskem stanju, v posledici česar dejansko stanje tudi ni bilo resnično in pravilno ugotovljeno. Dodaja še, da je šele pri pregledu staleža po izdani izpodbijani odločbi na kmetijski svetovalni službi ugotovila, da je prišlo do napačno javljenega staleža za 1. 6. 2016, za kar je predložila tudi izpis sporočila sms, ki je bil poslan 1. 6. 2016. Tako predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi in izvedenih dokazih izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki, da izda pozitivno odločbo. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev nastalih stroškov.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so dejanska podlaga za odločanje v predmetnem postopku podatki o staležu živali iz CRPš, ki jih je sporočila sama tožeča stranka, zaradi česar je prvostopenjski organ pri odločanju upošteval te podatke. Po stališču tožene stranke bi morala tožeča stranka, kolikor je ugotovila napako, zahtevati popravek podatkov, česar pa ni storila, pri čemer je še dodala, da je tožeča stranka sama odgovorna za točnost vpisa. Dejanska podlaga za odločitev je razvidna iz zahtevka tožeče stranke in uradnih evidenc, zaradi česar je bilo odločeno kot izhaja iz odločb in je bilo potrebno tudi zavrniti ugovor glede pravice do možnosti izjave, saj pojasnilo stranke na odločitev naj ne bi imelo nobenega vpliva zaradi česar predlaga da se predmetna tožba zavrne.

K točki I. izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je bil zahtevek tožnice za neposredna plačila za izvajanje podukrepa pravilno zavrnjen oziroma zmanjšan zaradi kršitve prevzetih obveznosti glede na maksimalno število pitancev v boksih.

7. Med strankama ni sporno, da je v register bila vnešena številka 350 pitancev na dan 1. 6. 2016, kar presega najvišje število pitancev. Sporen pa je način, na podlagi katerega je bilo dejansko stanje ugotovljeno.

8. Tožnica ugovarja ugotovljenemu številu pitancev in zatrjuje, kakor tudi z dokazi izkazuje, da je bil sporočen pravilen podatek števila pitancev 305 v sporočilu pooblaščeni organizaciji, ki pa je napravila napako pri vnosu, pri čemer je za navedeno napako izvedela šele po prejemu zavrnitvene odločbe.

9. Držijo navedbe tožene stranke, da bi morala tožnica glede na 27. člen Pravilnika o identifikaciji in registraciji primarno spoštovati popravo podatkov v CRG, kolikor je menila, da so netočni. Vendar je tožnica za napako izvedela šele po izdaji predmetne odločbe, zaradi česar po mnenju sodišča tudi predhodno ni mogla predlagati njene poprave.

10. Sodišče se strinja, da vnešeno število 350 presega število pitancev, ki bi omogočalo izplačilo v skladu z Uredbo DŽ, vendar je organ bistveno kršil pravico do izjave v upravnem postopku, saj tožeči stranki, kljub njeni izrecni zahtevi, pred izdajo odločbe kot stranki postopka ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe. Že iz prvostopenjske, kakor tudi drugostopenjske odločbe namreč izhaja, da je bila odločitev sprejeta na podlagi upravnega pregleda oziroma pregleda na kraju samem, pri čemer je bila ugotovljena ena ali več kršitev.

11. Pravica do izjave je ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka in tudi izhaja iz določil Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). 9. člen ZUP-a jasno določa, da je potrebno pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdano odločbo. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. Načelo zaslišanja stranke temelji tako na 22. členu Ustave RS o enakem varstvu pravic, saj mora stranka imeti možnost izjaviti se o vseh pravno relevantnih dejstvih pred odločitvijo organa in tako nadzirati delovanje organa v postopku, ki je odraz teh ustavnih načel. Enak standard izhaja tudi iz dokumentov Sveta Evrope in EU. Načelo zaslišanja stranke tako daje stranki tri temeljne pravice: pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah ter pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa in nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka. Tako organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba (146. člen ZUP). Ta možnost se lahko da stranki na obravnavi ali izven nje ustno na zapisnik ali v pisni obliki. Bistvo tega načela torej ni zgolj v navzočnosti stranke na ustni obravnavi, pač pa predvsem v možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da uveljavlja svoje pravice oziroma brani svoje koristi, ter da se seznani s celotnim potekom in rezultatom ugotovitvenega ter dokaznega postopka.1 Načelo zaslišanja stranke velja tudi v postopku na drugi stopnji, če se pred organom druge stopnje izvaja ugotovitveni postopek ter navaja za odločitev pomembna dejstva.

12. Po mnenju sodišča je stranka navedla pomembna dejstva, pri čemer je pripomniti, da tako iz prvostopenjske kakor tudi drugostopenjske odločbe izhaja, da je organ izdal odločbo „na podlagi ene ali več kršitev“, pri tem pa ni jasno ali je bila torej samo ena ali pa več kršitev in katere so te kršitve, saj navedeno ni bilo konkretizirano s pravno relevantnimi dejstvi, prav tako pa tudi izhaja, da so bile kršitve ugotovljene tudi „z upravnim pregledom oziroma pregledom na kraju samem“, zaradi česar tudi ni konkretizirano ali so bile kršitve ugotovljene samo z upravnim pregledom ali s pregledom na kraju samem z obojim, zaradi česar odločba tožene stranke tudi ni ustrezno obrazložena.

13. Obrazloženost odločbe je bistveni del pravice do poštenega postopka, ki jo tožniku zagotavlja 22. člen Ustave. Z njo je upravni organ dolžan na konkreten način in z zadostnimi argumenti opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejel svojo odločitev. Pri tem ni nujno, da je odgovor na vsak argument stranke vedno izrecen, saj je v določenih primerih iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je organ seznanil z argumenti stranke, in da jih je obravnaval, kljub temu pa mora odgovoriti na navedbe stranke, ki so dopustne in dovolj argumentirane, kar je bilo v danem primeru izkazano, da se je do njih mogoče opredeliti, ki niso očitno neutemeljene, in ki za odločitev, ob razumni presoji upravnega organa, niso nepomembne. Za zagotovitev pravice do poštenega postopka, kot tudi za zagotovitev zaupanja v delo upravnega organa je namreč velikega pomena, da stranka še posebej, če njenem zahtevku ni bilo ugodeno lahko spozna, da se je organ z njenimi argumenti seznanil in jih obravnaval, in da ne ostane v dvomu ali jih morda ni enostransko prezrl. Ustrezna obrazložitev je hkrati tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve.

14. Po mnenju sodišča bi moral organ stranko pozvati na izjavo, posebej iz razloga, ker je iz zbirne vloge za leto 2016 (listovna št. 7 dokumenta z dne 22. 4. 2016 ob 9.48) razvidno, da je tam navedeno število prašičev na m3 230, zaradi česar bi moral organ vsaj zaradi neskladja med številom prašičev navedenih v zbirni vlogi in številom prašičev iz registra to neskladje pred izdajo odločbe razčistiti. Navedeno neskladje pa bi lahko razširil samo z možnostjo pravice do izjave, ki bi morala biti dana vlagateljici, kakor tudi z neposrednim ogledom na kraju samem, kjer bi lahko tožena stranka brez dvoma ugotovila natančno število prašičev. Nenazadnje se tožena stranka tudi ni opredelila do dokaza, ki ga je tožeča stranka predložila, da je dejansko sporočila število prašičev na dan 1. 6. - 305, pri čemer držijo navedbe tožene stranke, da je tožeča stranka sama odgovorna za vpis in točnost vpisa v register, vendar bi tožeča stranka, v kolikor bi bila pred izdajo odločbe opozorjena na neskladnost, imela možnost, da bi ob ugotovljeni nepravilnosti pri vnosu v CRPš, zahtevala spremembo pomote pri vpisu, še pred izdajo odločbe, kar pa ji je bilo v danem primeru onemogočeno.

15. Tako bo morala tožena stranka v ponovljenem postopku ugotoviti zakaj je prišlo do navedenega neskladja, prav tako pa tudi natančno pregledati evidence o staležih in premikih, kamor se vpisujejo podatki sproti oziroma najkasneje v sedmih dneh po dogodku, pri čemer tudi iz navedenih listin na dan 24. 4. 2016 kar je dva dni pred podajo zbirne vloge izhaja, da je bilo število živali na kmetijskem gospodarstvu 213. 16. Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku natančno obrazložiti in konkretizirati ali/če je stranka napravila eno ali več kršitev in tudi na kak način so bile te kršitve ugotovljene ali z upravnim pregledom ali neposredno na kraju ali morda z obojim oziroma dati tožeči stranki možnost pravice do izjave.

17. Ker je tako prišlo v postopku izdaje odločbe do bistvenih kršitev postopka, saj stranki postopka ni bila dana pravica do izjave in je prišlo v posledici do napačne uporabe materialnega prava je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo Agenciji v ponovno odločanje, v posledici česar pa sodišče tudi ni izvedlo glavne obravnave.

K točki II. izreka:

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnica upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 15,00 EUR. Te stroške z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

1 Komentar ZUP-a, 2004, stran 86.