Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da ima kupka, v korist katere je bila izdana odločba upravne enote, kot kmet mejaš prednost pri nakupu nepremičnin, ki se prodajajo po ponudbi prodajalke, iz razloga, ker je navedena kmet mejaš pri dveh sklopih nepremičnin, ki se prodajajo, v primerjavi s tožnikom, ki je kmet mejaš le pri enem sklopu nepremičnin, tudi upoštevaje, da je prodajalka, ko je podala ponudbo, navedla, da se vse nepremičnine prodajajo kot celota ter da je prodajalka kot kupca izbrala tožnika?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da ima kupka, v korist katere je bila izdana odločba upravne enote, kot kmet mejaš prednost pri nakupu nepremičnin, ki se prodajajo po ponudbi prodajalke, iz razloga, ker je navedena kmet mejaš pri dveh sklopih nepremičnin, ki se prodajajo, v primerjavi s tožnikom, ki je kmet mejaš le pri enem sklopu nepremičnin, tudi upoštevaje, da je prodajalka, ko je podala ponudbo, navedla, da se vse nepremičnine prodajajo kot celota ter da je prodajalka kot kupca izbrala tožnika?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Celju (v nadaljevanju Upravno sodišče), je na podlagi prvega odstavka 63. člena v zvezi z drugo alinejo drugega odstavka istega člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbi tožnika in tožnice, vloženi zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona (v nadaljevanju upravni organ). S to odločbo je upravni organ odobril pravni posel za pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču s parc. št. 242/1, 242/2, 243, 264/2 in 265/3, vse k. o. ..., do celote, med tožnico kot prodajalko in stranko z interesom A. A. (v nadaljevanju stranka z interesom) kot kupovalko; zavrnil pa je pravni posel, sklenjen za iste nepremičnine, med tožnico kot prodajalko in tožnikom kot kupcem ter pravni posel med tožnico kot prodajalko in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije kot kupcem.

2.V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče navedlo, da je v obravnavanem primeru, ko so predmet prodaje parcele, ki ne tvorijo enega, temveč dva med seboj ločena zaokrožena kompleksa, treba pogoj "kmet mejaš" iz 2. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) presojati za vsak zaokrožen kompleks posebej. Pojasnilo je, da je le na ta način mogoče uresničiti namen zakonske ureditve predkupnih upravičencev, to je zaokroženost zemljišč in smotrno gospodarjenje, za kar mora upravni organ skrbeti po uradni dolžnosti. Predkupno upravičenje je zato treba izkazati v razmerju do vsake prostorsko ločene nepremičnine oziroma kompleksa nepremičnin, ki se prodajajo v paketu. Ker v konkretnem primeru stranka z interesom izpolnjuje predkupno pravico kot kmet mejaš do obeh v paketu prodajanih kompleksov nepremičnin, tožnik pa zgolj glede enega, je po presoji Upravnega sodišča odločitev upravnega organa pravilna.

3.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagal, naj jo dopusti zaradi treh pomembnih pravnih vprašanj.

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlagateljevemu predlogu v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Dopuščeno vprašanje se nanaša na razlago pojma "kmet mejaš" iz 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ. Predlagatelj trdi, da stališče Upravnega sodišča, v skladu s katerim ima v primeru prodaje dveh med seboj ločenih zaokroženih kompleksov kmetijskih zemljišč kot celote kmet mejaš, ki s svojimi kmetijskimi zemljišči meji na oba prodajana kompleksa kmetijskih zemljišč, prednost od tistega, ki s svojimi kmetijskimi zemljišči meji zgolj na enega, nima podlage v ZKZ. Trdi, da bi moral upravni organ tožnika in stranko z interesom obravnavati kot enakovredna kmeta mejaša. Če pa se pri presoji navedenega pogoja upošteva namen zaokroževanja in lažjega obdelovanja kmetijskih zemljišč, na kar sta se sklicevala upravni organ in Upravno sodišče, pa poudarja, da je treba pri tej presoji upoštevati tudi obseg kmetijskih zemljišč, s katerimi posamezni kmet mejaš meji na prodajana kmetijska zemljišča. Po presoji Vrhovnega sodišča odgovor na zastavljeno vprašanje presega pomen konkretne zadeve in je pomemben za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče se namreč do tega vprašanja še ni opredelilo, sodna praksa Upravnega sodišča pa ni enotna.

6.Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: