Jedro

Že zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje, kot zatrjuje pritožnik. Iz določbe 87. člena ZUP je tudi razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke (torej po poteku petnajstih dni). Na podlagi navedenega dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo, ki jo je vložil zoper odločbo Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Maribor in Murska Sobota, št. 06179-19/2012-36 z dne 27. 8. 2018. Posledično je tudi zavrglo njegovo zahtevo za izdajo začasne odredbe.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je bila tožniku odločba drugostopenjskega organa, s katero je bil končan postopek, vročena 8. 12. 2018 na podlagi 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter da se je tridesetdnevni rok za vložitev tožbe iztekel 7. 1. 2019. Tožba, ki jo je tožnik poslal priporočeno po pošti 8. 1. 2019, je bila vložena prepozno.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da mu je bila odločba drugostopenjskega organa vročena 10. 12. 2018, ko je bila na podlagi fikcije vročitve vržena v njegov poštni nabiralnik. Meni, da skladno s 87. členom ZUP v primeru, ko stranka v petnajstdnevnem roku ne prevzame dokumenta, vročitev velja za opravljeno 16. dan oziroma po preteku tega roka. V obravnavani zadevi je bil 16. dan po prvem poskusu vročitve dokumenta 9. 12. 2018, zato od tega dne dalje teče rok za vložitev tožbe. Vsaka drugačna razlaga določbe 87. člena ZUP bi posegla v njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva. Ker je tožbo vložil 8. 1. 2019, je bila vložena pravočasno. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in nadaljuje postopek oziroma podrejeno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo po odpravi sklepa vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZUS-1 prične teči rok za tožbo z vročitvijo upravnega akta stranki. Tožbo je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan (prvi odstavek 28. člena ZUS-1).

7. V obravnavani zadevi je bil postopek končan z odločbo drugostopenjskega organa z dne 15. 11. 2018, zato je od vročitve te odločbe začel teči rok za vložitev tožbe. Za odločitev v konkretnem primeru je bistveno vprašanje, kdaj je bila navedena odločba vročena pritožniku.

8. Na podlagi prvega odstavka 87. člena ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (četrti odstavek 87. člena ZUP).

9. Iz sporočila o prispelem pismu, ki se nahaja v upravnem spisu, izhaja, da je vročevalec 23. 11. 2018 poizkušal opraviti vročitev odločbe drugostopenjskega organa z dne 15. 11. 2018 pritožniku. Ker se osebna vročitev ni dala opraviti, je bilo v njegovem hišnem predalčniku puščeno sporočilo o prispelem pismu z navedbo, da se pismo lahko osebno prevzame na pošti v roku 15 dni, ki začne teči od 24. 11. 2018. Dejstva, da je sporočilo o prispelem pismu prejel 23. 11. 2018, pritožnik v pritožbi ne izpodbija. Pritožnik pisma v navedenem roku ni prevzel, zato je bila navedena odločba 10. 12. 2018 (ponedeljek) vložena v njegov hišni predalčnik.

10. Glede na navedeno je v konkretnem primeru petnajstdnevni rok za prevzem pisma začel teči 24. 11. 2018 ter se je iztekel 8. 12. 2018 (sobota). Odločba drugostopenjskega organa z dne 15. 11. 2018 je bila torej na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP vročena s fikcijo vročitve 8. 12. 2018, kar pomeni, da je v obravnavani zadevi rok za vložitev tožbe začel teči 9. 12. 2018 in se je iztekel 7. 1. 2019 (ponedeljek). Po presoji Vrhovnega sodišča je tako pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je bila tožba, ki je bila vložena 8. 1. 2019 priporočeno po pošti, vložena prepozno.

11. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi iz določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP izhajalo, da v primeru, ko stranka v petnajstdnevnem roku ne prevzame dokumenta, vročitev velja za opravljeno 16. dan (torej po preteku petnajstdnevnega roka) oziroma da se vročitev lahko šteje za opravljeno šele, ko do nje dejansko pride. Že zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje, kot zatrjuje pritožnik.1, 2 Iz določbe 87. člena ZUP je tudi razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke (torej po poteku petnajstih dni). Na podlagi navedenega dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno.3 Prav tako pritožnik v pritožbi ne pojasni, zakaj naj bi takšna razlaga določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP posegala v njegovo ustavno pravico do pravnega sredstva, zato Vrhovno sodišče to trditev zavrača kot neutemeljeno. Pri tem pa tudi ne gre spregledati, da je bil pritožnik v sporočilu o prispelem pismu opozorjen na posledico takšnega načina vročanja.

12. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 66/2019 z dne 4. 9. 2019. 2 Vrhovno sodišče je tudi v sklepu II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012 zavzelo stališče, da fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena Zakona o pravdnem postopku nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. in ne šele 17. dan po puščenem obvestilu. 3 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 84/2014 z dne 13. 3. 2014, I Up 406/2013 z dne 9. 4. 2014, I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015, I Up 142/2018 z dne 10. 10. 2018 in I Up 177/2018 z dne 7. 11. 2018.