Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica je vložila direktno revizijo zoper odločitev sodišča o predodelitvi mladoletnih otrok. Pravilen je zaključek prvega sodišča, da je takšen zahtevek treba označiti kot vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena, mora pa biti dopuščena.
Določbe 27. poglavja ZPP izrecno ne urejajo revizije v tovrstnih zadevah, zato je treba uporabiti določbo drugega odstavka 367. člena ZPP. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR; dopuščena pa, če jo v skladu s 367.a členom ZPP sodišče dopusti.
Ker revizija po samem zakonu ni dovoljena, prav tako pa tudi ni bila predhodno dopuščena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka sama nosi stroške, ki jih je imela z odgovorom na pritožbo.
1.Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničino revizijo z dne 9. 2. 2018 zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2007/2017 z dne 19. 12. 2017, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 215/2016 z dne 19. 6. 2017.
2.Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Opozarja, da ji je sodišče po prejemu vloge vročilo nalog za plačilo sodne takse, ki jo je v danem roku tudi poravnala. Če bi sodišče štelo, da direktna revizija ni dopustna, bi vlogo zavrglo in ji ne bi v plačilo naložilo sodne takse. Tožnica je tako štela, da je vloga sposobna za vsebinsko obravnavo, s tem namenom pa je bila plačana tudi sodna taksa. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da je direktna revizija v sporih med starši in otroki dovoljena, saj na to napotuje tudi razlaga določb ZPP v 27. poglavju. Ker je razmerje med starši in otroki urejeno v posebnem poglavju, zanje ne veljajo vse splošne določbe iz splošnega dela ZPP, kar utemeljuje stališče, da je direktna revizija v sporih med starši in otroki dovoljena. Nepredstavljivo in ustavno nevzdržno je stališče, da bi vprašanje zaupanja otroka označili kot vrednostno neocenljiv spor. Sodišče je dolžno vlogo presojati vsebinsko in jo kot tako tudi obravnavati, ne glede na to, kako jo je tožnica poimenovala. Izredno pravno sredstvo je bilo vloženo pravočasno, zato bi moralo sodišče opraviti vsebinsko presojo. Na njeni podlagi bi se nedvomno prepričalo, da so revizijski očitki uperjeni v presojo pravnega vprašanja glede postavitve novega izvedenca klinične psihologije. Poimenovanje vloge ne more vplivati na presojo pravilnosti vloženega sredstva. Obrazložitev izpodbijanega sklepa, da gre za revizijo, ne vzdrži kritične presoje, saj sodišče ni pojasnilo zavzetega stališča, zato je sklep v tem delu neobrazložen.
3.Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in naloži sodišču prve stopnje, da zadevo posreduje v reševanje Vrhovnemu sodišču RS. Podrejeno predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
4.Toženec je na pritožbo podal odgovor. Predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne, tožnici pa v plačilo naloži njegove pravdne stroške.
Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče prve stopnje je tožničino vlogo, poimenovano revizija, zavrglo, ker ni dovoljena. Razlogovanju prvega sodišča v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Tožnica je vložila direktno revizijo zoper odločitev sodišča o predodelitvi mladoletnih otrok. Pravilen je zaključek prvega sodišča, da je takšen zahtevek treba označiti kot vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena, mora pa biti dopuščena. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa.
6.Pritožbeno sklicevanja na plačano sodno takso ne more imeti želene teže. Čeprav je sodna taksa plačana, to še ne pomeni, da je direktna revizija v tovrstnih zadeva dopustna. Pritožnica povsem posplošeno navaja, da se je sodna praksa že večkrat izrekla o dovoljenosti direktne revizije v sporih iz razmerij med starši in otroki. Njeno razlogovanje, ki ga izpeljuje iz določbe 420. člena ZPP, je zmotno. Določbe 27. poglavja ZPP izrecno ne urejajo revizije v tovrstnih zadevah, zato je treba uporabiti določbo drugega odstavka 367. člena ZPP. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR; dopuščena pa, če jo v skladu s 367.a členom ZPP sodišče dopusti. Revizija pa ni dovoljena oziroma je sodišče ne more dopustiti, če tako določa zakon ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).
7.Glede na pojasnjeno bi morala tožnica najprej pri Vrhovnem sodišču RS vložiti predlog za dopustitev revizije in šele po morebitni dopustitvi revizijo samo. Ker revizija po samem zakonu ni dovoljena, prav tako pa tudi ni bila predhodno dopuščena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo (drugi odstavek 374. člena ZPP).
8.Tudi po vsebini vloge ni mogoče šteti kot predlog za dopustitev revizije, saj ne zadosti pogojem iz 367.b člena ZPP. Poleg tega se predlog za dopustitev revizije naslovi neposredno na Vrhovno sodišče RS in ne na sodišče prve stopnje.
9.Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).
10.Ker odgovor toženca ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, sam nosi stroške odgovora na pritožbo (155. člen ZPP v povezavi s 165. členom istega zakona).
-------------------------------
1Primerjaj II Ips 344/2014, II Ips 92/2011 in II Ips 17/2013.
Zveza:
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367, 367/2, 367a, 367b, 374, 374/2
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.