Jedro

Pretežni del vprašanj druge toženke v predlogu se nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka v tem sporu uspela. Zato druga toženka za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko in ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi prve toženke iz poslovnega razloga. Ugotovilo je obstoj delovnega razmerja med tožnikom in drugo toženko od 20. 5. 2015 do vključno 30. 9. 2019, ko je pogodbo o zaposlitvi sodno razvezalo. Delno je ugodilo tožnikovemu reparacijskemu zahtevku zoper drugo toženko, drugi toženki pa je naložilo tudi plačilo denarnega povračila po 118. členu ZDR-1. 2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi druge toženke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo vse zahtevke, ki so se nanašali nanjo.

3. Druga toženka nasprotuje odločitvi o ničnosti pogodbe o zaposlitvi pri prvi toženki in ničnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri prvi toženki. Opozarja na različno prakso sodišča druge stopnje glede tega vprašanja. Navaja, da bi ohranitev tega dela odločitve v veljavi lahko zanjo imelo neposredne posledice na delovnopravnem področju in področju socialne varnosti (lastnost zavarovanca). Predlaga dopustitev naslednjih vprašanj: - ali izrek sodišča druge stopnje nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe oziroma ali zanj sploh nima razlogov; - ali je odločitev sodišča druge stopnje, ki je (zaradi ničnosti) razveljavilo edino pogodbo o zaposlitvi, ki je v določenem času v veljavi in z njo povezano odpoved pogodbe o zaposlitvi, pravilna; - ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo tako o ugotovitvenem zahtevku glede ničnosti pogodbe o zaposlitvi in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi o z njim povezanimi dajatvenimi zahtevki.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se pretežni del vprašanj nanaša na odločitev zoper prvo toženko, v ostalem pa je druga toženka s pritožbo v celoti uspela. To pomeni, da za vložitev predloga za dopustitev revizije ne izkazuje pravnega interesa. Zato je vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 374. člena ZPP predlog zavrglo.

7. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.