30. 11. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude Jožice Zabukošek, Ljubljana, in drugih, ki jih vse zastopa Alenka Reisner, odvetnica v Ljubljani, na seji 30. novembra 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. točke petega odstavka 210. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 90/98, 6/99 – popr., 61/2000, 64/2000 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 25/14, 85/14, 64/18, 4/20 in 61/21) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki so 28. 3. 2019 vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. točke petega odstavka 210. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju Pravila OZZ), ki je po uveljavitvi Sprememb in dopolnitev Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 64/18) določala status, ki ga mora imeti zdravnik, da mu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na njegov predlog dodeli 30 receptov za osebno rabo letno. Pobudniki pojasnijo, da so zdravniki specialisti medicine dela, prometa in športa, z veljavnimi licencami, ki zdravstveno dejavnost opravljajo v okviru gospodarske družbe, in so evidentirani v zbirki podatkov Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreže zdravstvenih zavodov po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/2000, 47/15 in 31/18 – ZZPPZ). Od uveljavitve navedenih sprememb in dopolnitev Pravil OZZ pa naj zaradi neizpolnjevanja enega od pogojev iz izpodbijane določbe do receptov za osebno rabo ne bi bili več upravičeni. Pobudniki zatrjujejo, da je izpodbijana določba v neskladju z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 14/13, 64/17, 73/19 in 82/20 – v nadaljevanju ZZDej) in z 2., 14., 22. ter 51. členom Ustave.

2.Pobudniki menijo, da je pogojevanje izdaje osebnih receptov z zaposlenostjo zdravnika zgolj pri določenih izvajalcih zdravstvene dejavnosti v neskladju z ZZDej, ki pravico izvajati zdravstveno dejavnost veže le na izobrazbo in izpolnjevanje drugih pogojev za pridobitev dovoljenja za samostojno izvajanje zdravstvene dejavnosti. Izpodbijana določba Pravil OZZ naj bi zato izvzetim zdravnikom preprečevala opravljanje zdravstvene dejavnosti zase in za svoje družinske člane. Prav tako naj bi bili ti zdravniki tudi sami obvezno zdravstveno zavarovani. Izpodbijana določba naj bi bila zato, ker je določenim zdravnikom odvzela pridobljeno pravico do osebnih receptov, v neskladju z 51. členom Ustave, po katerem se pravice iz zdravstvenega zavarovanja določajo le z zakonom. Izpodbijana določba naj bi zdravnike, ki niso zaposleni v javnih zavodih ali ne opravljajo zdravstvene dejavnosti na podlagi koncesije, obravnavala neenako. Neenaka obravnava glede na delovni status zdravnikov naj bi bila nesmiselna tudi zato, ker imajo pravico do osebnih receptov tudi upokojeni zdravniki, ki so se upokojili kot zdravniki v javnem zdravstvu, ne glede na njihovo starost in časovno oddaljenost od aktivnega opravljanja zdravniškega poklica. Neenakopraven položaj zdravnikov z enakimi strokovnimi kvalifikacijami glede na njihov delovni status naj bi nedvomno kršil temeljna načela prava. Izpodbijana ureditev naj bila tudi sistemsko neracionalna. Zniževala naj bi raven socialne varnosti državljanov na področju zdravstvenega varstva. Izdaja osebnega recepta za osebno rabo zdravnika ali njegovega družinskega člana naj bi namreč stroškovno manj obremenjevala zdravstveni sistem. Drugače kot pri izdaji recepta, ki ga po pregledu izda izbrani osebni zdravnik, naj bi Zavod pri izdaji recepta za osebno rabo nosil le strošek izdaje zdravila. Pobudniki navajajo še, da naj bi Zavod Zdravniški zbornici Slovenije kot razlog za uveljavljeno spremembo navedel preprečevanje zlorab pri predpisovanju receptov. Menijo, da je ta razlog povsem nesprejemljiv, saj naj bi izpodbijana sprememba Pravil OZZ namesto kršitelje sankcionirala zdravnike, ki nimajo statusa, opredeljenega v izpodbijani določbi.

3.Z uveljavitvijo Sprememb in dopolnitev Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 4/20) je bil spremenjen in dopolnjen tudi 210. člen Pravil OZZ. Med drugim je prejšnja 3. točka postala 4. točka, hkrati je bila druga alineja 4. točke dopolnjena. Pobudniki so 6. 2. 2020 sporočili, da pri vloženi pobudi v celoti vztrajajo, saj navedena sprememba 3. točke petega odstavka 210. člena Pravil OZZ njihovega položaja ne spreminja. Ustavnemu sodišču predlagajo, naj glede na navedeno spremembo presodi ustavnost in zakonitost 4. točke petega odstavka 210. člena Pravil OZZ.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik