Jedro

Pritožbeno sodišče razveljavi sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje, če nepravilnosti oz. postopkovnih kršitev pred sodiščem prve stopnje ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na obranavi pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1). Namen navedene določbe ni, da se pred pritožbenim sodiščem ponovi celoten dokazni postopek in šele pritožbeno sodišče izvede dokaze in opravi dokazno oceno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožničin zahtevek, da se v izpodbijanem delu razveljavita (pravilno: odpravita) odločbi toženca z dne 28.10.1998 in z dne 11.5.1999, ter da se pokojnemu F. M., roj. 6.6.1918, prizna v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba obdobje v Vojno gradbenem podjetju "I." v trajanju od 17.6.1949 do 30.3.1953, kar je toženec dolžan priznati in vpisati navedeno dobo v svoje evidence. Nadalje je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Zoper sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščeni odvetnici iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožba je utemeljena. Pritožba pravilno poudarja, da izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe, saj sodišče ob ugotovitvi, da je dana pravna podlaga za zahtevek, obrazlaga, da ne dvomi, da je bil F.M. zaposlen pri Vojno gradbenem podjetju "I.", saj je to dokazano z izpisom iz mikrofilma, iz katerega izhaja, da se je tam zaposlil dne 16.6.1949 ter poudarja, da ne dvomi, da je šlo za redno delovno razmerje, hkrati pa tožbeni zahtevek zavrne. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem pogledu za kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 s spremembami), kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka. Poleg te pa ima sodba še druge pomanjkljivosti, zaradi katerih se prav tako ne more preizkusiti. Iz obrazložitve sodbe namreč po eni strani izhaja, da je sodišče pojmovalo, da gre za postopek, v katerem tožnica dokazuje dobo samo na podlagi izjav prič, saj sodišče obrazlaga, da morajo biti po njegovem mnenju dejstva, pomembna za priznanje pokojninske dobe, ki se dokazuje samo na podlagi izjav prič, dokazana tako, da je moč nedvomno zaključiti, v konkretnem primeru, do kdaj je bil F. M. zaposlen. Po drugi strani pa sodišče prav iz izpisa iz toženčevega mikrofilma, kar je nedvomno listinski dokaz, zaključuje, da je bil F. M. nedvomno zaposlen pri že navedenem podjetju. V konkretni zadevi torej ne gre za dokazovanje pokojninske dobe samo na podlagi izjav prič, pač pa za dokazovanje z delnim listinskim dokazom (izpisom iz mikrofilma) ter na podlagi izpovedb prič. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče zahtevek zavrnilo izključno zato, ker, kot obrazlaga, ne more "s sigurnostjo zaključiti, do kdaj je delovno razmerje trajalo". Taka argumentacija pa za v celoti zavrnilno sodbo ob (delnem) listinskem dokazu ter ob izpovedbah obeh v postopku pri tožencu zaslišanih prič, ki ju je sodišče v obrazložitvi sodbe povzelo ter ob izjavi tožnice, prav tako povzeti v obrazložitvi sodbe, na kar utemeljeno opozarja pritožba, ne vzdrži, kar prav tako predstavlja kršitev po 14. točki, 2. odst. 339. člena ZPP. Gre namreč za nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe ter med izpovedbami prej navedenih oseb. Zlasti F.F. je, zaslišan dne 20.10.1998 v postopku pri tožencu med drugim izpovedal tudi, da je F.M. v že navedenem podjetju delal približno 4 leta, tožnica pa je v izjavi, dani 13.6.2005 (list. št. 16 v spisu sodišča prve stopnje) logično in življenjsko povezala datum prenehanja dela svojega pokojnega moža pri navedenem podjetju (31.3.1953) z nekaterimi drugimi dogodki iz tega obdobja. Sodišče pa navedenih dokazov sploh ni dokazno ocenilo, pač pa, kot že rečeno, zahtevek zavrnilo s prej navedenim razlogom; pri tem pa sodišče tudi ne obrazloži, kaj bi bilo po njegovem mnenju lahko podlaga za "siguren zaključek". Pritožbeno sodišče je mnenja, da opisanih nepravilnosti oz. postopkovnih kršitev, ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. člena ZDSS-1, Ur.l. RS, št. 2/2004 in 10/2004). Ni namreč namen navedene določbe ta, da bi se pred pritožbenim sodiščem ponovil celoten dokazni postopek in da bi šele pritožbeno sodišče ocenilo dokaze ter opravilo dokazno oceno, ki jih v konkretnem primeru, prvostopenjsko sodišče sploh še ni ocenilo in dokazne ocene ni opravilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter odločilo, da se zadeva vrne v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču, ki bo moralo odpraviti opisane kršitve.