Jedro

Toženka je zasedla nepremičnino v nasprotju s poravnavo, ki jo je s tožnico sklenila. S tem je posest zasedla z zlorabo zaupanja tožnice, nezakonito, ker po čl. 72 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih velja, da je posest zakonita, če temelji na veljavnem pravnem naslovu, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice in če ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja. Tožena stranka je dogovor pravdnih strank, da bosta prazno hišo prodali, prekršila in ni izpolnila svoje zaveze iz sklenjene sodne poravnave.

Toženka je kršila osnove obligacijskega načela, da je pošteno izpolnjevati dogovore (čl. 17 ZOR), zato je sodišče prve stopnje pravilno in na podlagi čl. 124 ZOR tožbenemu zahtevku ugodilo.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je že s sodbo pod opr. št. P .../94 z dne 22.6.1995 ugodilo zahtevku tožnice in naložilo toženki, da se izseli iz stanovanja v hiši v X parc. št. 599, vl. št. 2 k.o. X, ki ga je nasilno zasedla in hišo prosto vseh oseb in stvari izroči tožeči stranki. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki, ki sta po svojem očetu podedovali vsaka 1/2 te nepremičnine, sklenili poravnavo, s katero sta se dogovorili, da bosta prazno hišo skušali prodati najboljšemu ponudniku. Tožnica pa se je v nasprotju s tem dogovorom naskrivaj vselila v zgornje nadstropje te hiše, ga zasedla tako, da kupci niso bili zainteresirani za nakup vseljene hiše. S tem je prodajna vrednost hiše močno padla, tožnica pa je zaradi takšnega ravnanja toženke, ki je v nasprotju z dogovorm pravdnih strank, oškodovana.

Toženka se je zoper to sodbo pritožila in kot pritožbeno novoto navedla, da sta po sklenjeni poravnavi pravdni stranki sklenili nov dogovor, po katerem se bi naj vselila v zgornje prostore toženka.

Vrednost le-teh presega polovico vrednosti hiše, zato bi toženka doplačala tožnici 20.000,00 DEM, spodnje prostore pa ji prepustila v posest. Pritožbeno sodišče je zaradi te pritožbene novote razveljavilo pod Cp .../95 sodbo sodišča prve stopnje in mu naložilo, da v novem postopku dokazno preizkusi toženkine pritožbene navedbe.

Sodišče prve stopnje je razpisalo 10 narokov za glavno obravnavo in vabilo toženko (ki ji je medtem pooblaščenec odpovedal pooblastilo) vendar se toženka na nobeno vabilo sodišča ni odzvala. V svojih pisnih vlogah - opravičilih zaradi nepristopa h glavni obravnavi, je ponovno zatrjevala, da bo do določenih datumov plačala tožnici 20.000,00 DEM, ker bi v tem primeru le-ta umaknila tožbo. Sodišče je izvedlo dokazni postopek v odsotnosti toženke in ugotovilo, da sta se pravdni stranki sicer v nakazani smeri pogajali, vendar zatrjevane pogodbe nista sklenili. Zato je zahtevku tožnice iz istih razlogov kot ob prvem sojenju ugodilo.

Zoper sodbo se je toženka pritožila laično, smiselno iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ponovno je zatrdila, da bo 20.000,00 DEM tožnici plačala in potožila, da se s tožnico ne more ničesar dogovoriti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba ni izpodbijala niti ugotovljenega dejanskega stanja, niti v odločbi sodišča prve stopnje uporabljene materialne podlage. Ni postavila novih trditev, niti predlagala novih dokazov. Zato ni omajala dokaznega sklepa sodišča prve stopnje in odločitve, ki jo je na tej podlagi sodišče prve stopnje sprejelo. Sodišče druge stopnje sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženka zasedla nepremičnino, katere solastnica sicer je na podlagi dednega sklepa opr. št. D .../97 z dne 19. 5. 1997 v nasprotju s poravnavo, ki jo je s tožnico sklenila. S tem je posest zasedla z zlorabo zaupanja tožnice, nezakonito, ker po čl.72 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih velja, da je posest zakonita, če temelji na veljavnem pravnem naslovu, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice in če ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja. Tožena stranka je dogovor pravdnih strank, da bosta prazno hišo prodali, prekršila. Do spremembe dogovora, ki bi bil novi pravni temelj, ni prišlo in tožena stranka ni izpolnila svoje zaveze iz sklenjene sodne poravnave. Toženka je kršila osnove obligacijskega načela, da je pošteno izpolnjevati dogovore (čl. 17 ZOR), zato je sodišče prve stopnje pravilno in na podlagi čl. 124 ZOR tožbenemu zahtevku ugodilo.

Pritožbena izvajanja toženke niso omajala niti dokaznega sklepa sodišča prve stopnje niti odločitve sodišča prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP).