Jedro

Zastopanje tožnika po odvetnici, četudi je bila tekom postopka dodeljena tožniku po Zakonu o brezplačni pravni pomoči in tudi če bi se izkazalo za ustrezno za varstvo tožnikovih pravic, samo po sebi ne more odpraviti dvoma o pomanjkanju tožnikove procesne sposobnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da so tožene stranke dolžne plačati tožeči stranki 499.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2013 do plačila ter ji povrniti njene pravdne stroške. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške 7.855,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik se zoper sodbo pritožuje sam in po pooblaščenki, ki ga je v postopku zastopala v okviru izvajanja brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 629/2015 in na podlagi pooblastila. Po vložitvi pritožbe je tožnik vložil še dve dopolnitvi pritožbe. Sklicuje se na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe ter povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba je utemeljena iz sledečih razlogov: Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 80. členu predpisuje, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Po 77. členu ZPP je pravdno sposobna stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pa je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. Lahko pa se v pravdnem postopku izkaže kot pravdno v celoti ali delno nesposobna oseba, ki ji formalno poslovna sposobnost sicer ni odvzeta(1), če ni sposobna skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (78. člen ZPP).

5. Res se pravdna sposobnost domneva, vendar le dotlej, dokler se sodišče v postopku ne sooči z okoliščinami, ki vzbujajo pomisleke o obstoju pravdne sposobnosti. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je tožena stranka opozorila na nepravdni postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani N 385/2014 zaradi odvzema poslovne sposobnosti tožniku. V zvezi s tem je prvostopenjsko sodišče po opravljenih poizvedbah ugotovilo, da je ta nepravdni postopek sicer pravnomočno uveden, ni pa še zaključen. Razlogi prvostopenjskega sodišča, da v konkretni zadevi ni podan dvom v obstoj tožnikove pravdne sposobnosti, zaradi česar ni izvedlo postopka v skladu z 80. in 81. členom ZPP, so sledeči: tožniku je bila med postopkom odobrena brezplačna pravna pomoč, za to odrejena odvetnica je podala trditveno podlago in izjavo, da pri vloženi tožbi vztraja; s tem je odstranjen dvom o tem, ali je tožnikova odločitev za vložitev tožbe morda posledica kverulantstva, ki se preverja v nepravdnem postopku; ker je tožnika zastopala odvetnica, mu je bilo zagotovljeno enakopravno zastopanje in varstvo njegovih pravic v postopku.

6. Pritožbeno sodišče se z zgoraj zavzetim stališčem ne strinja in je prepričano, da je v konkretni zadevi podan dvom o obstoju tožnikove pravdne sposobnosti(2). Zoper tožnika je pravnomočno uveden postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 385/2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2841/2014, in sicer po uradni dolžnosti na predlog Upravnega sodišča RS. Tožnik je sprožal pri sodiščih in upravnih organih neobičajno veliko število postopkov, v vsakem pa vlagal številne vloge. Vsebina in način vlaganja tožb in vlog kaže na patološko nagnjenost k tožarjenju, kar je po določbi 44. člena ZNP lahko eden od vzrokov, ki vpliva na psihofizično stanje tožnika, da ni sposoben razumeti pomena svojih dejanj in ni sposoben skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi, navedeno pa utemeljuje odvzem poslovne sposobnosti. V konkretni zadevi je tožnik sam vložil tožbo z očitno nerealnim tožbenim zahtevkom ter številne pripravljalne vloge, glavne obravnave se ni udeležil. Njegova pooblaščenka je vložila eno pripravljalno vlogo, medtem ko na poziv sodišča, da pojasni okoliščine nastanka in razumevanja velikega števila neposredno po tožniku vloženih vlog, tega ni naredila. Če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, je treba o obstoju oziroma neobstoju procesne sposobnosti odločiti s stopnjo zanesljivosti. V poštev pride tudi oprava poizvedb ter izvedba dokazov (postavitev izvedenca medicinske stroke) po uradni dolžnosti(3). Zastopanje tožnika po odvetnici, četudi je bila tekom postopka dodeljena tožniku po Zakonu o brezplačni pravni pomoči in tudi če bi se izkazalo za ustrezno za varstvo tožnikovih pravic, samo po sebi ne more odpraviti dvoma o pomanjkanju tožnikove procesne sposobnosti.

7. Zaradi navedenih kršitev postopka, ki bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost odločitve je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sodbo razveljavilo (prvi odstavek 354. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), pri čemer naj prvostopenjsko sodišče v nadaljnjem postopku ob upoštevanju zgoraj navedenega ter poteka nepravdnega postopka N 385/2014 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (v katerem je medicinsko izvedensko mnenje za tožnika že izdelano) ponovno presodi obstoj tožnikove pravdne sposobnosti.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Postopek za delni ali popolni odvzem poslovne sposobnosti je urejen v določbah 44. do 56. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP.

Op. št. (2): Četudi je res, da je to sodišče drugačno stališče zavzelo v sodbi II Cp 1132/2015. Op. št. (3): Več o tem Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Komentar dr. A. Galiča k 79. in 80. členu.