Up-185/96

24.3.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. d.d. L. na seji senata dne 24. marca 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba družbe A. d.d. L. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. Ru-63/95 z dne 2.2.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.V postopku revidiranja lastninskega preoblikovanja podjetja A. d.d. je Služba družbenega knjigovodstva (SDK) na podlagi 31.a člena Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93, 66/93 in 7/94 - v nadaljevanju: ZZP) s sklepom z dne 12.8.1994 naložila revidiranemu podjetju, da zagotovi revidiranje letnih računovodskih izkazov za leto 1992 pri svojih povezanih podjetjih v tujini. Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI, kot naslednica SDK) je izdala dne 28.11.1994 sklep, s katerim je zavrnila zahtevo podjetja "za povračilo stroškov revidiranja" in istočasno sklenila, da je stroške revidiranja dolžno plačati revidirano podjetje samo. Generalna direktorica APPNI je pritožbo zoper tako odločitev zavrnila, Vrhovno sodišče pa je nato v računskem upravnem sporu zavrnilo kot neutemeljeno tudi tožbo.

2.Pritožnica meni, da je bila revizija izvršena izključno na zahtevo APPNI, ki bi zaradi tega morala nositi tudi stroške revizije. Kolikor se Vrhovno sodišče v izpodbijani sodbi sklicuje na vedenje pritožnice - zaradi česar bi morala ona nositi stroške na podlagi šestega odstavka 114. člena ZUP - pa pritožnica meni, da naj bi šlo za retroaktivno uporabo določb 53. člena Zakona o gospodarskih družbah in 31.a člena ZZP. S tem pa naj bi bilo Vrhovno sodišče prekršilo načelo zakonitosti, ki da ga odražata 154. in 155. člen Ustave, pa tudi splošno določbo, da je Slovenija pravna država (2. člen Ustave) in napačno meritorno odločilo.

B.

3.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) v prvem odstavku 50. člena določa, da lahko vsakdo, ki meni, da mu je s posamičnim aktom kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina, vloži ustavno pritožbo. Prvi odstavek 53. člena ZUstS določa, da je v ustavni pritožbi potrebno navesti domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preveri le, ali je z izpodbijanim aktom bila kršena kakšna od v Ustavi navedenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4.Ustavno sodišče v okviru preizkusa ustavne pritožbe ne ocenjuje zatrjevanih kršitev 2. člena (načelo zaupanja v pravo) in 155. člena (prepoved povratne veljave pravnih aktov) Ustave, saj ti določbi ne govorita o človekovih pravicah - z ustavno pritožbo je namreč mogoče uveljavljati le kršitev teh, ne pa tudi kršitev splošnih ustavnih načel. Spoštovanje pravnega pravila, da ni dopustno uporabljati predpisov za nazaj, je v postopku sprejemanja posamičnega akta sestavni del uporabe tako materialnega kot procesnega prava.

5.Navedbe v ustavni pritožbi kažejo, da je bila vložena predvsem zaradi nezadovoljstva z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča, saj naj bi sodišče po pritožničinem mnenju zmotno uporabilo pravo. Ustavno sodišče zato dodaja, da ni redno instančno sodišče in da preverjanje pravilne uporabe tako procesnega kot materialnega prava, kolikor ni v povezavi z določeno očitano kršitvijo človekove pravice ali svoboščine, ni v njegovi pristojnosti. Zato se tudi v tem primeru z oceno dejanskega stanja in z oceno, ali je sodišče pravilno uporabilo pravo, ni ukvarjalo.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr.Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata:

dr. Tone Jerovšek