Jedro

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb .

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje:

I. Razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 6. 6. 2015 sklenila udeleženca.

II. Nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora za hčer A. A., rojeno 2015, plačati preživnino od 1. 2. 2022 dalje, in sicer: - za februar 2022 137,78 EUR, za marec 2022 193,70 EUR, za april 2022 210 EUR, za maj 2022 110 EUR, za junij 2022 110 EUR, za julij 2022 30 EUR, za avgust 2022 30 EUR - za čas od 1. 9. 2022 do 28. 2. 2023 v znesku 60 EUR na mesec (skupno 360 EUR) - od 1. 3. 2023 dalje v znesku 240 EUR na mesec, pri čemer je do pravnomočnosti tega sklepa, upoštevaje dne 4. 7. 2022 začasno določeno preživnino v znesku 180 EUR na mesec, dolžan plačati še 60 EUR mesečno, po pravnomočnosti tega sklepa pa v znesku 240 EUR na mesec.

III. Nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora za sina B. B., rojenega 2018 plačati preživnino od 1. 2. 2022 dalje, in sicer: - za februar 2022 187,78 EUR, za marec 2022 243,70 EUR, za april 2022 260 EUR, za maj 2022 160 EUR, za junij 2022 160 EUR - za čas od 1. 7. 2022 do 28. 2. 2023 v znesku 80 EUR (skupaj 640 EUR) - od 1. 3. 2023 v znesku 260 EUR na mesec, pri čemer je do pravnomočnosti tega sklepa, upoštevaje dne 4. 7. 2022 začasno določeno preživnino v znesku 180 EUR na mesec, dolžan plačati še 80 EUR mesečno, po pravnomočnosti tega sklepa pa v znesku 260 EUR mesečno.

Preživnino je dolžan nakazovati na osebni TRR matere. Zapadle mesečne obroke je dolžan plačati v 15 dneh, v bodoče dospevajoče mesečne obroke preživnine pa najkasneje do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega mesečnega obroka preživnine do plačila. Določeni znesek je dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih, na podlagi obvestila centra za socialno delo.

IV. Kar je zahtevala predlagateljica več, je zavrnilo.

V. Odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila oba udeleženca.

3. Predlagateljica izpodbija II., III. in IV. točko izreka sklepa. Trdi, da sta si izrek in obrazložitev v nasprotju, kakor tudi z dokazili v spisu. V izreku bi moral biti določen skupen znesek preživnine, od katerega bi sodišče moralo odšteti morebitne že plačane zneske preživnine, ki pa jih nasprotni udeleženec ni dokazal. V nasprotnem primeru bi lahko v izvršilnem postopku dokazoval, da je plačila, ki jih je sodišče upoštevalo, že izvršil in tako isto plačilo uveljavljal kot plačilo sedaj ugotovljene razlike dolgovanega zneska. Strošek T. ni skupni strošek. Sodišče ni upoštevalo, da ji pri preživljanju pomaga oče, zato bi moral biti znesek preživnine višji za vsaj 30 EUR na otroka. Tekoči stroški dosegajo splošno znano višino, med njih spadajo tudi stroški vzdrževanja avtomobila, saj je predlagateljica dolžna otroka voditi na stike in so to dejanski stroški otrok, ko avtomobil uporablja zanje, to pa je ob vsakem stiku. Premoženjske zmožnosti nasprotnega udeleženca so še višje, kot je zaključilo sodišče, zato je njegov delež prispevka k preživljanju otrok višji. Ni izkazal nobenega zatrjevanega stroška, ker ni izkazal, da bi sploh imel kakšen dolg zaradi bivanja v hotelu. Če je bivanje v hotelu oddelal z igranjem, to pomeni, da poleg zaslužka, ki ga izkazuje TRR, prejema tudi plačila v naravi in je lahko njegov zaslužek glede na cene hotelskih sob v Ljubljani tudi 3.000 EUR mesečno. Poleg tega je predlagateljica z izjavami prič dokazala, da nasprotni udeleženec neupravičeno prejema potne stroške v višini 490 EUR, do katerih vsaj do polovice ni upravičen, ker dejansko biva v L., vsaj od ponedeljka do srede in vsak vikend, ko ima otroke, česar ni prerekal. V tem delu sklep ni obrazložen, nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je storilo absolutno bistvene kršitve po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), napačno ugotovilo dejansko stanje in uporabilo materialno pravo.

4. Nasprotni udeleženec izpodbija II. in III. točko izreka. Nasprotuje ugotovljenim potrebam upravičencev. Sodišče pri stroških prehrane in pijače ni upoštevalo, da otroka del časa preživite pri nasprotnem udeležencu, ko jima sam kupuje hrano in pripravlja obroke. Ti stroški zato znašajo največ 80 EUR. Kupuje jima tudi obleko in obutev, stroški predlagateljice so zato ustrezno nižji, to je 40 EUR mesečno. Odločitev o višini stroškov šolskih potrebščin za A. A. je neobrazložena. Mesečni stroški za A. A. tako znašajo največ 315 EUR, za B. B. pa 370 EUR.

Tudi preživninsko breme je napačno razporejeno. Nasprotnemu udeležencu bo zaposlitev v Glasbeni šoli C. v šolskem letu 2023/2024 prenehala zaradi poteka časa, kar pomeni, da bo prejemal le še okrog 600 EUR mesečno. Nove zaposlitve še ni uspel najti. Povračilo stroškov v zvezi z delom je namenjeno kritju dejanskih stroškov in ne vpliva na materialne zmožnosti udeležencev. Višina prihodkov iz dejavnosti D., s. p. je napačno ugotovljena, pomembni so le podatki o prometu na poslovnem TRR. Da bi prejemal še druge prihodke, ni izkazano. Ugibanje sodišča ni pravno pomembno. Višina posameznih nakazil ne dokazuje višine honorarja za posamezne nastope. Tudi dinamika nakazil ne izkazuje dinamike nastopov. Upoštevati je treba tudi odhodke, stroške, ki nastajajo s servisi glasbil, s prevozi, računovodskimi stroški …, ki jih sodišče ni ugotovilo pravilno oziroma v tem delu sklep ni obrazložen, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Višina normiranih odhodkov ni splošno znano dejstvo. Višina stroškov je razvidna iz izpisa prometa, v spornem obdobju je imel nasprotni udeleženec več odhodkov kot prihodkov, razlika znaša - 5.564,49 EUR. Vsi odhodki s poslovnega računa so upravičeni in namenjeni opravljanju dejavnosti. Potni stroški niso zanemarljivi. Ni res, da računovodski stroški ne predstavljajo potrebnih stroškov. Prihodki nasprotnega udeleženca iz dodatne dejavnosti glede na navedeno znašajo kvečjemu 200 EUR mesečno in so pridobitne zmožnosti udeležencev primerljive. Tudi predlagateljica ima možnosti za dodaten zaslužek, v preteklosti je imela registrirano dopolnilno dejavnost, pela je v klubih. Tudi če bi nasprotni udeleženec z dodatnim delom res lahko zaslužil do 500 EUR mesečno, njegovi prihodki ne bi v bistvenem presegali prihodkov predlagateljice. Razlika bi bila le 330 EUR, po izgubi zaposlitve v Glasbeni šoli C. pa bi imela predlagateljica celo višje dohodke. Primerna preživnina za A. A. bi bila 157,50 EUR, za B. B. pa 185 EUR mesečno.

5. V odgovoru na pritožbo predlagateljica nasprotuje pritožbenim navedbam nasprotnega udeleženca in predlaga zavrnitev pritožbe. Nasprotni udeleženec na pritožbo predlagateljice ni odgovoril. 6. Pritožba ni utemeljena.

**Splošno o preživnini in odločitev sodišča prve stopnje**

7. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (189. in 190. člen Družinskega zakonika, DZ).

8. Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Ta ocena sicer lahko temelji na približnem izračunu dokazovanih postavk, a se ob tem upoštevajo še splošno znani podatki o nujnosti, potrebnosti, vrsti in cenah različnih življenjskih stroškov. Ker posamezni stroški mesečno variirajo, mora biti preživnina določena s pravo mero, ki je ne bo porušila vsaka sprememba v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.

9. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da mesečni stroški s preživljanjem mld. A. A., rojene 2005, znašajo od vložitve predloga do 31. 8. 2022 okoli 320 oziroma 330 EUR, od 1. 9. 2022 pa zaradi obiskovanja dodatnih dejavnosti 370 EUR. Za stroške bivanja je priznalo 50 EUR mesečno, za stroške prehrane in pijače doma 100 EUR mesečno, za obleko in obutev 60 EUR mesečno, za šolsko položnico 60 EUR mesečno, za šolske potrebščine 15 EUR mesečno, za higienske pripomočke in frizerja 10 EUR mesečno, za lekarno oziroma zdravila 10 EUR mesečno, za razvedrilo 10 EUR mesečno, za dodatne dejavnosti od 1. 9. 2022 50 EUR mesečno in za strošek bencina 10 EUR mesečno. Stroške preživljanja mld. B. B., rojenega 2018, je v bistvenem delu ocenilo enako, le da je pri njem upoštevalo še stroške vrtca (v relevantnem obdobju povprečno 153 EUR mesečno), tako, da z upoštevanjem stroška dodatnih dejavnosti 15 EUR mesečno, znašajo okoli 400 EUR oziroma 410 EUR na mesec. Upoštevajoč materialni položaj in pridobitne zmožnosti udeležencev postopka je preživninsko breme porazdelilo tako, da nasprotni udeleženec krije 2/3 potreb otrok, predlagateljica pa 1/3. **O pritožbi predlagateljice**

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče v izreku moralo določiti skupen znesek preživnine in od njega odšteti morebitne že plačane zneske preživnine, zato tudi očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je preživnino določilo z mesecem februarjem 2022, pri tem pa upoštevalo, da je nasprotni udeleženec že med postopkom (mesečno) prispeval k stroškom mld. otrok s plačilom nekaterih stroškov1 in z denarnimi nakazili2, kar je vse natančno in razumljivo pojasnjeno v 37. in 38. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Upoštevalo je tudi, da je nasprotni udeleženec od 1. 7. 2022 do zaključka naroka za glavno obravnavo na podlagi začasno sklenjene sodne poravnave plačeval začasno preživnino v znesku 360 EUR oziroma 180 EUR na otroka.3 Na podlagi vseh ugotovljenih zneskov plačil je sodišče prve stopnje za vsak mesec posebej ugotovilo razliko do z izpodbijanim sklepom določene višine preživnine in to razliko naložilo v plačilo nasprotnemu udeležencu. Glede na vse navedeno je neupravičena bojazen pritožnice, da bi lahko nasprotni udeleženec v izvršilnem postopku ista plačila uveljavljal kot plačilo sedaj ugotovljene razlike dolgovanega zneska. Izvršilno sodišče je v skladu z načelom formalne legalitete vezano na izvršilni naslov (izrek), poleg tega pa je dolžnik glede navedb dejstev v ugovoru (na primer plačil), ki bi preprečevala izvršbo, omejen z določbo 8. točke 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

11. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju stanovanjskih stroškov, ki odpadejo na otroka, za mesec februar in marec 2022 upoštevalo, da je nasprotni udeleženec za stanovanje na E. ulici v L. poleg stroškov ogrevanja kril tudi stroške T. (TV in internet) v znesku 48,89 EUR mesečno. Sorazmeren del (eno tretjino za vsakega od otrok) teh stroškov je odštelo od preživninske obveznosti za omenjena meseca. Pritožnica trdi, da je internet uporabljal tudi sam in da je v plačanem računu T. tudi njegov GSM, zato zahteva za sporna meseca 20 EUR višjo preživnino za vsakega otroka. Sodišče prve stopnje je strošek GSM aparata (18 EUR) od računa za T. odštelo, kar je razvidno iz 38. točke obrazložitve in opombe št. 5 na strani 23 izpodbijanega sklepa, zato je tudi v tem delu pritožba neutemeljena.

12. Pravilna je tudi ocena stroškov bivanja, ki predlagateljici nastajajo od 1. 4. 2022, ko se je preselila k očetu v F. Živi v enem od očetovih apartmajev, za kar mu, kot je izpovedala, plačuje 150 EUR stanovanjskih stroškov mesečno. Pritožba ni uspela vzpostaviti dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da višjih stroškov ni dokazala, ker ni predložila potrdil o plačilu stroškov oziroma najemne pogodbe. Enako velja za oceno, da tudi višjih stroškov za bencin od 10 EUR mesečno za vsakega otroka pritožnica ni izkazala.

13. Neutemeljena je tudi pritožbena graja porazdelitve preživninskega bremena oziroma pritožbena trditev, da so premoženjske zmožnosti nasprotnega udeleženca še višje, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je nasprotnemu udeležencu naložilo 2/3 preživninskega bremena. Sodišče prve stopnje je dejstvo, da je nasprotni udeleženec nekaj časa bival v hotelu, bivanje pa po njegovih trditvah plačal z igranjem, štelo za pomembno pri ugotavljanju njegovih možnosti za dodatni zaslužek. Ni pa mogoče iz tega izpeljati zaključka, ki ga želi pritožnica, in sicer, da z upoštevanjem povprečne cene nočitve v hotelu (100 EUR), nasprotni udeleženec lahko dodatno zasluži celo 3.000 EUR mesečno. Morebitno neupravičeno prejemanje potnih stroškov pa ni stvar tega postopka.

**O pritožbi nasprotnega udeleženca**

14. Po presoji pritožbenega sodišča je znesek 100 EUR mesečno za prehrano za vsakega otroka povsem primeren, tudi če se upošteva obseg stikov, ki jih ima nasprotni udeleženec.4 Enako velja za stroške za nakup obleke in obutve v višini 60 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe predlagateljice, ki je povedala, da je na začetku šolskega leta za šolske potrebščine za A. A. plačala 200 EUR, ocenilo, da je realen strošek 180 EUR, kar je tudi po presoji pritožbenega sodišča ustrezen znesek. Ni torej res, da sodišče prve stopnje odločitve ni obrazložilo in da ne temelji na dokazih. Tudi zaslišanje predlagateljice je dokaz.

15. Neutemeljena je tudi pritožbena graja ocene preživninskih zmožnosti in porazdelitve preživninskega bremena.

16. Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki obsega vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko krije stroške za življenjske potrebe otrok. Pri oceni preživninske sposobnosti se skladno s sodno prakso ne upošteva le plača, ampak vsi redni in izredni dohodki, splošno premoženjsko stanje in tudi možnosti za pridobivanje dohodkov.

17. Preživninska obveznost do mladoletnih otrok predstavlja naravno in strogo obveznost, ki od staršev terja, da poiščejo in izkoristijo vse možnosti za pridobitev finančnih sredstev, ki bodo omogočila zadovoljevanje potreb otrok in njihov zdrav razvoj. Pri oceni preživninske zmožnosti se zato ne upoštevajo le zagotovljeni dohodki, ampak vsi dohodki, ki jih je preživninski zavezanec glede na izobrazbo, poklic, starost, zdravstveno stanje in delovno zmožnost sposoben doseči. 18. Nasprotni udeleženec je redno zaposlen kot učitelj v dveh glasbenih šolah, v katerih je v letu 2021 (skupaj) zaslužil 1.253,90 EUR mesečno, od februarja do decembra 2022 je z upoštevanjem vseh dohodkov5 zaslužil 1.165,54 EUR mesečno. Samostojno opravlja tudi pridobitno dejavnost (D. s. p.). Igra več inštrumentov, je član skupine G., občasno igra tudi na koncertih s H. Koncerti so v Sloveniji in v tujini.

19. Pritožba nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec na račun svoje dejavnosti zasluži ali bi lahko zaslužil vsaj 500 EUR dodatnega dohodka mesečno. Sodišče prve stopnje naj bi zmotno upoštevalo prilive na njegov poslovni račun, ker nakazila ne dokazujejo honorarjev, poleg tega pa niso upoštevani stroški, ki mu nastajajo s servisi glasbil, z nabavo ustnikov in jezičkov, s prevozi in s plačilom računovodskih storitev.

20. Po presoji pritožbenega sodišča je ta pritožbeni očitek neutemeljen. Sodišče prve stopnje je stroške upoštevalo, vendar ne na način, kot je želel nasprotni udeleženec. Verjelo mu je, da mu stroški nastajajo, vendar ne v takšni višini, da bi mu po poplačilu le teh na računu ostalo le 200 EUR, s tem, da je bil ugotovljen priliv v letu 2022 v skupni višini 12.100 EUR6. Sodišče prve stopnje še ugotovilo, da je nasprotni udeleženec učil tudi na privatni glasbeni šoli I. in od septembra 2021 do decembra 2021 zaslužil še 750 EUR bruto, predlagateljica pa je predložila še račun, ki je bil tej glasbeni šoli izdan za 1.000 EUR dne 26. 1. 2022. 21. Glede na vse navedeno je tudi po presoji pritožbenega sodišča nasprotni udeleženec glede na svojo glasbeno izobrazbo sposoben pridobivati najmanj 500 EUR mesečnega dohodka, saj lahko koncertira s svojo skupino, kot gost v drugih skupinah, poučuje na zasebnih glasbenih šolah ipd.

22. Pritožnik nadalje zmotno meni, da tudi če bi nasprotni udeleženec z dodatnim delom res lahko zaslužil 500 EUR mesečno, njegovi prihodki ne bi bistveno presegali prihodkov predlagateljice. Predlagateljica je v letu 2022 skupaj z regresom zaslužila okoli 1.335,45 EUR mesečno, nasprotni udeleženec pa okrog 1.700 EUR (plača + 500 EUR dodatnih prihodkov). Zmoten je tudi izračun, ki ga pritožnik ponuja v nadaljevanju pritožbe, s katerim želi dokazati, da bi glede na odločitev sodišča prve stopnje predlagateljica prejemala iz naslova plače in preživnine 2.115,45 EUR (1.335,45 EUR plače + 780 EUR preživnine) in otroški dodatek (73,62 EUR), njemu pa bi ostalo le 885,54 EUR (1.165,54 EUR plače + 500 EUR prihodkov iz dejavnosti - 780 EUR preživnine), kar ne zadošča za njegovo preživljanje. Preživninska obveznost namreč za oba otroka skupaj znaša 500 EUR in ne 780 EUR, zato bo nasprotni udeleženec po plačilu preživnine razpolagal s celotno plačo, s katero bo lahko kril svoje stroške. Predlagateljica bo z določeno preživnino in svojimi dohodki skupno razpolagala z okoli 1.800 EUR na mesec, pri čemer ji bo po kritju stroškov, tako kot nasprotnemu udeležencu, ostalo okrog 1.000 EUR. Kljub temu pa preživninsko breme ne more biti razdeljeno na enaka dela, ker predlagateljica nesporno plačuje kredit v višini 411 EUR za skupno nepremičnino na E. ulici v L., ki jo večinoma uporablja nasprotni udeleženec. Tudi njene možnosti za pridobitev dodatnega dohodka so v primerjavi z nasprotnim udeležencem bistveno manjše, saj je na njej vsakodnevna skrb za otroka, ker med tednom stikov ni.

23. Nazadnje tudi pritožbena navedba, da bo nasprotnemu udeležencu v šolskem letu 2023/2024 prenehala zaposlitev v Glasbeni šoli C. in bodo njegovi dohodki nižji, ker se potrebe po njegovem delu zmanjšujejo, nove zaposlitve pa še ni uspel najti, nima nobenega vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je višino preživnine določilo po stanju ob zaključku glavne obravnave.

24. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

25. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 55. člena ZNP-1. 1 Za stanovanjske stroške stanovanja na E. ulici v Ljubljani, ki je bilo kupljeno v času trajanja zakonske zveze in v katerem je predlagateljica z otrokoma živela do aprila 2022. O delitvi skupnega premoženja se udeleženca še nista sporazumela. 2 Nakazili maja in junija 2022 v skupni višini 400 EUR (2 x 200 EUR), ki ju je sodišče prve stopnje upoštevalo kot nakazili 100 EUR za vsak mesec za vsakega otroka. 3 Kar je bilo med udeležencema nesporno, razvidno pa je bilo tudi iz TRR predlagateljice. 4 Nasprotni udeleženec stikov med tednom nima, sta pa otroka pri njemu dva vikenda zapored od petka popoldan do nedelje zvečer, nato en vikend pri materi, nato en vikend pri očetu, nato en vikend pri materi, nato dva vikenda zapored pri očetu in tako izmenjaje naprej. 5 Plača, drugi dohodki, dohodek iz prenosa premoženjskih pravic in regres. 6 Gre za 16 nakazil za izpeljane koncerte.