Jedro

Iz razlogov sodbe izhaja, da tožeča stranka zahteva odpoved najemnega razmerja po najemni pogodbi z dne 16.1.2012, iz izreka sodbe pa izhaja, da se odpoveduje najemo razmerje po pogodbi z dne 26.9.2012, pri čemer v razlogih sodbe to nasprotje ni pojasnjeno. Ugotovljeno in nepojasnjeno nasprotje med izrekom in razlogi sodbe predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da se toženi stranki odpoveduje najemno razmerje po najemni pogodbi z dne 26. 9. 2012, za stanovanje št. 18, v 5. nadstropju stanovanjske hiše na naslovu Š. … C., v skupni izmeri 57,85 m2, da ga je tožena stranka dolžna v roku 15 dni izprazniti in ga prostega oseb in stvari prepustiti v posest tožeče stranke, tožeči stranki pa mora povrniti tudi pravdne stroške v višini 181,80 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti sodbi se tožena stranka pravočasno pritožuje. Uvodoma uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi povzema, da je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja. Navaja, da kot je razvidno iz najemne pogodbe, ki jo je tožeča stranka sama predložila v dokazne namene, je bilo najemno razmerje med pravdnima strankama vzpostavljeno s sklenitvijo in podpisom najemne pogodbe z dne 16. 1. 2002, tožeča stranka pa s tožbo (točka 1 tožbenega zahtevka) uveljavlja sodno prenehanje najemnega razmerja po najemni pogodbi z dne 26. 9. 2012, čemur pa je sodišče v točki I sodbe tudi v celoti ugodilo. Tožena stranka poudarja, da s tožečo stranko nima sklenjene najemne pogodbe z dne 26. 9. 2012, niti ni tega dne podpisala nobenega dodatka k najemni pogodbi z dne 16. 1. 2002. Najemno razmerje med tožečo in toženo stranko izhaja iz najemne pogodbe z dne 16. 1. 2002, kar je v razlogih sodbe večkrat ugotovilo tudi sodišče samo. Tožeča stranka bi morala zahtevati odpoved najemnega razmerja po najemni pogodbi z dne 16. 1. 2002 in ne z dne 26. 9. 2012, česar pa sodišče očitno ni ugotovilo niti obrazložilo datuma najemne pogodbe. S tem je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 14. točki prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe. Tožena stranka še meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, za pravilno uporabo katerega mora skrbeti po uradni dolžnosti, predvsem določbo drugega odstavka 603. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Slednji določa, da ostane najemna pogodba v veljavi, če zakupnik plača dolžno zakupnino, preden mu je sporočena odpoved. Tožena stranka tožeči stranki ni podala pisne odpovedi najemne pogodbe. Tožnik je vse svoje obveznosti po najemni pogodbi poravnal do dneva naroka za glavno obravnavo 5. 7. 2013, kar je ugotovilo tudi sodišče, zaradi česar je odpoved najemnega razmerja neutemeljena. Tožena stranka pritožbenemu sodišču primarno predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka in postopka na prvi stopnji, ki so nastali toženi stranki, podredno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje ter razsodi o stroških pritožbe.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katero tudi sicer pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta postopkovna kršitev je podana takrat, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da iz razlogov sodbe (o.p. pa tudi tožbe) izhaja, da tožeča stranka zahteva odpoved najemnega razmerja po najemni pogodbi z dne 16. 1. 2002, iz izreka sodbe pa izhaja, da se odpoveduje najemno razmerje po najemni pogodbi z dne 26. 9. 2012. V razlogih sodbe to nasprotje ni pojasnjeno. Ker je opredelitev najemne pogodbe, katere odpoved je predmet tožbe, pravno odločilno dejstvo, ugotovljeno in nepojasnjeno nasprotje med razlogi sodbe in izrekom predstavlja utemeljen očitek že navedene absolutne bistvene kršitve postopka, ki je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo v konkretnem primeru samo ne more odpraviti. Zato je moralo pritožbi ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ugotovljeno kršitev bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju ustrezno odpraviti. Sicer pa pritožbeno sodišče dodaja, je sodišče prve stopnje pri odločanju o tožbenem zahtevku ob trditveni podlagi strank izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč Stanovanjskega zakona (SZ-1).

7. Razveljavitev odločitve o glavni stvari ima za posledico tudi razveljavitev stroškovne odločitve, saj je ta odvisna od uspeha strank v pravdi. Tako bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti tudi o pravdnih stroških, vključno s stroški pritožbenega postopka, kar je v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržano za končno odločbo.