Jedro

V osmem odstavku 403. člena ZPIZ-2 je določeno, da zavarovanec, ki je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena. V tej zadevi je odločilno zgolj vprašanje pretežnosti zavarovanja, torej ali je bil tožnik do nastanka telesne okvare zavarovan za ožji ali za širši obseg pravic. Tožnik uveljavlja, da sam ni sklenil zavarovanja, torej da se ni prostovoljno vključil v obvezno zavarovanje in da take vključitve kasneje tudi ni odobril. S tem v zvezi je predlagal tudi izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je tak dokazni predlog kot nepotreben zavrnilo. S tem je bila tožniku odvzeta možnost dokazovanja, da je prišlo do napak v zvezi z vključitvijo tožnika v obvezno zavarovanje.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Stroški pritožbe so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št.: ... z dne 11. 10. 2024, št.: ... z dne 4. 1. 2024, št.: ... z dne 11. 10. 2024 in št.: ... z dne 4. 1. 2024 ter vrnitev zadeve tožni stranki v ponovno upravno odločanje, zavrnilo. Nadalje je odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun sodišča.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v sodbi razlogovalo, da naj bi bil tožnik pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic. Pri tem je upoštevalo, da naj bi imel tožnik sklenjeno prostovoljno zavarovanje za čas šolanja. Gre za šest let pokojninske dobe. Tožnik že ves čas zatrjuje, da sam s sklenitvijo prostovoljnega zavarovanja v času šolanja ni imel nič. Tovrstnega zavarovanja ni sklenil, z njim ni bil seznanjen ter s sklenitvijo ni soglašal in še vedno ne soglaša, niti ni plačeval prispevka za prostovoljno zavarovanje. Posledično tega zavarovanja ni dopustno upoštevati pri odločanju o priznanju pravice do invalidnine za telesno okvaro in pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. S tem v zvezi se sklicuje na določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ)1. Po določbah omenjenega predpisa se lahko pogodba ali drug pravni posel sklene tudi po zastopniku, pri čemer upravičenost za zastopanje temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (pooblastitev). Mati tožnika podlage za zastopanje ni imela niti v zakonu, niti ni prišlo do pooblastitve, prav tako podlage ni bilo v drugem pravnem aktu. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje je tako sklenila oseba, ki ni bila upravičena zastopati tožnika, zaradi česar pogodba oziroma zavarovanje, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila (mati za sina), zavezuje neupravičeno zastopanega oziroma tožnika samo, če jo ta pozneje odobri. Tožnik sklenjenega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ni nikdar odobril, ni z njim soglašal in tudi še vedno ne soglaša. Glede na določbe OZ to pomeni, da pogodba oziroma prostovoljno pokojninsko zavarovanje ni bilo sklenjeno, zaradi česar tovrstnega prostovoljnega zavarovanja pri odločanju o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni dopustno upoštevati, saj ga ni. Upoštevati je potrebno tudi naravo prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, saj že samo poimenovanje pove, da gre za prostovoljno zavarovanje, zaradi česar se zavezanci sami prostovoljno odločajo za sklenitev oziroma prijavo v tovrstno zavarovanje. Če volje oziroma soglasja za prostovoljno zavarovanje ni, tovrstno prostovoljno zavarovanje ne more nastopiti oziroma obstajati. Drugačno razlogovanje sodišča prve stopnje je zmotno. Sodišče prve stopnje glede sklenitve prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ni izvedlo s strani tožnika predlaganih dokazov (zaslišanje tožnikove matere, postavitev izvedenca grafološke stroke), zaradi česar je dejansko stanje ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno. Neutemeljen in nedokazan je zaključek sodišča prve stopnje, da mati tožnika ni ponaredila njegovega podpisa, saj tovrstno sklepanje ni podprto z izvedenimi dokazi. V nadaljevanju tožnik še navaja, da določba 403. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 sploh ni pravilna materialna podlaga za odločanje o pravici tožnika do invalidnine za telesno okvaro, saj navedeni zakon ne določa pogojev za pridobitev pravice do invalidnine za telesno okvaro, temveč ureja samo pravno podlago za podajo izvedenskih mnenj glede telesne okvare. Prav tako ni bila uporabljena določba drugega odstavka 134. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)3, po kateri zavarovanec pridobi pravico do invalidnine ob enakih pogojih glede pokojninske dobe, ki veljajo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Tožnik navedene pogoje izpolnjuje. Pri odločanju o dodatku za pomoč in postrežbo je potrebno upoštevati izjemo, določeno v četrtem odstavku 401. člena ZPIZ-2, ki se nanaša na nepokretne zavarovance. V sodbi tudi ni razlogov v zvezi z izpolnitvijo pogoja, kot je določen v 44. členu ZPIZ-2 glede gostote pokojninske dobe. Sodbe se tako ne da preizkusiti in je obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Naknadno je tožnik priglasil tudi pritožbene stroške.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)4 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Sodba vsebuje razloge, bistvene za odločitev in se jo tudi da preizkusiti. Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po določbi 287. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, zaradi česar je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 11. 10. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 4. 1. 2024. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da tožnik nima pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro, ki je nastala 24. 6. 2022 in je posledica bolezni. Razlog za zavrnitev zahteve je bila ugotovitev toženca, da je bil pretežni del zavarovan za ožji obseg pravic in da posledično nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.

6.Sodišče je presojalo tudi drugostopenjsko odločbo toženca z dne 11. 10. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 4. 1. 2024. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ toženca odločil, da tožnik nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Razlog za zavrnitev je bila prav tako ugotovitev toženca, da je bil tožnik pretežni del zavarovan za ožji obseg pravic in posledično tudi nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

7.V zvezi s priznanjem pravice do invalidnine za telesno okvaro, med strankama ni sporno, da je podana 100 % telesna okvara zaradi posledic bolezni. Telesna okvara je nastala 24. 6. 2022. Upoštevaje spremenjeno določbo 403. člena ZPIZ‑2 5 lahko zavarovanci pridobijo pravico do invalidnine za telesno okvaro tudi v primeru, če je telesna okvara posledica bolezni. Navedena določba odkazuje na uporabo določb ZPIZ-1. V prvem odstavku 144. člena ZPIZ-1 je določeno, da zavarovanec pridobi pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, če znaša telesna okvara najmanj 50 % in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. V osmem odstavku 403. člena ZPIZ-2 pa je izrecno določeno, da zavarovanec, ki je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena.

8.V tej zadevi je odločilno zgolj vprašanje pretežnosti zavarovanja, torej ali je bil tožnik do nastanka telesne okvare zavarovan za ožji ali za širši obseg pravic. Le v primeru, če je bil zavarovanec zavarovan za širši obseg pravic, so za odločanje bistvene ostale določbe zakona, ki se nanašajo na dopolnjeno gostoto pokojninske dobe.

9.Enako to velja za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.6 Tudi v tem primeru je odločilna določba drugega odstavka 401. člena ZPIZ-2, kjer je med drugim določeno, da zavarovanci iz prvega odstavka 401. člena, torej zavarovanci, ki so bili do uveljavitve pravic po tem zakonu pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

10.V četrtem odstavku 401. člena, na katerega se sklicuje tožnik, je določena izjema, da ne glede na določbo drugega odstavka tega člena imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo slepi in nepokretni zavarovanci iz 100. člena tega zakona. Navedena določba odkazuje na uporabo 100. člena ZPIZ-2, ki se nanaša na upravičence - aktivne zavarovance. V prvem odstavku 100. člena ZPIZ-2 je med drugim določeno, da imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, če niso imeli pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi. V primeru tožnika v času nastanka potrebe po pomoči in postrežbi ne gre za aktivnega zavarovanca, saj je bil tožnik z odločbo z dne 19. 12. 2022 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti in mu je od 13. 11. 2023 dalje priznana tudi pravica do invalidske pokojnine. Pri tožniku je bilo ugotovljeno, da od 13. 11. 2023 dalje tudi ne zmore samostojno opravljati vseh osnovnih življenjskih opravil. Upoštevaje navedeno tožnik ni bil zaposlen primerno svojim delovnim zmožnostim, torej ne gre za aktivnega zavarovanca in s tem navedena določba v tem primeru za odločitev ni relevantna in so tudi s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

11.Utemeljeno pa pritožba uveljavlja, da je v tej zadevi ostalo nerazčiščeno vprašanje v zvezi z veljavnostjo prostovoljne vključitve tožnika v obvezno zavarovanje in s tem v zvezi tudi vprašanje, ali je bil tožnik pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za širši ali ožji obseg pravic. Gre za obdobje od 1. 10. 2003 do 31. 12. 2004 in od 1. 1. 2005 do 30. 9. 2009, skupaj 6 let pokojninske dobe.

12.ZPIZ-1, ki je veljal v času, ko naj bi bil tožnik prostovoljno vključen v zavarovanje, je v 3. alineji prvega odstavka 34. člena določal, da državljani Republike Slovenije, ki so dopolnili 15 let starosti in niso obvezno zavarovani, se lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje po tem zakonu v času, ko so na dodiplomskem oziroma na podiplomskem šolanju. Skladno s sedmim odstavkom istega člena so bili zavarovani po osnovi, ki je nižja od osnove iz 210. člena navedenega zakona, vendar znaša najmanj toliko kot zajamčena plača. Gre za zavarovanje za ožji obseg pravic, kot izhaja tudi iz osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1.

13.Tožnik uveljavlja, da sam ni sklenil zavarovanja, torej da se ni prostovoljno vključil v obvezno zavarovanje in da take vključitve kasneje tudi ni odobril. S tem v zvezi je predlagal tudi izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je tak dokazni predlog kot nepotreben zavrnilo ob sklicevanju, da je bilo v spornem obdobju od 1. 10. 2003 do 30. 9. 2009 zavarovanje sklenjeno, kar je toženec tudi upošteval pri pravici do invalidske pokojnine s tem, da sodišče niti ni obrazložilo ali je omenjena doba sploh vplivala na priznanje pravice do invalidske pokojnine.

14.Po stališču pritožbenega sodišča je bila s tem tožniku odvzeta možnost dokazovanja, da je prišlo do napak v zvezi z vključitvijo tožnika v obvezno zavarovanje, kar v tej zadevi predstavlja odločilno okoliščino v zvezi z vprašanjem pretežnosti zavarovanja (za ožji ali za širši obseg).

15.Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje tožnikove matere in postavitve sodnega izvedenca grafologa iz razloga nepotrebnosti, kršilo določbo 287. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Ta kršitev pa je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zaradi neizvedbe teh dokazov je namreč ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

16.Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 355. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo v novem sojenju zaslišalo predlagano pričo, po potrebi bo postavilo tudi sodnega izvedenca s področja grafologije ter izvedlo še druge dokaze, ter nato ponovno odločilo o zadevi.

17.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedene pomanjkljivosti ne more samo odpraviti oziroma jo bo hitreje odpravilo sodišče prve stopnje. Namen instančnega odločanja ni prenos ugotavljanja dejstev in odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločbe, pri čemer z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje, glede na dosedanji potek postopka, ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku.

18.Glede pritožbenih stroškov je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo.

2Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.

3Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.

4Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

5Ur. l. RS, št. 121/21 - ZPIZ-2J.

6Ugotovitev, da tožnik od 13. 11. 2023 dalje potrebuje pomoč in postrežbo drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, med strankama ni sporna.

Zveza:

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 100, 100/1, 401, 401/1, 401/2, 401/4, 403, 403/3, 403/8 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1999) - ZPIZ-1 - člen 34, 34/1, 34/1-3, 34/7, 34/8, 144, 144/1, 210 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 287, 339, 339/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.