Jedro

Po spremembi tožbe tožnica uveljavlja v zvezi s prodano nepremičnino v Republiki Hrvaški denarni zahtevek iz naslova realne subrogacije, zato v tem delu ne gre za spor z mednarodnim elementom, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. Predmet tožbenega zahtevka so sicer še vedno tudi premičnine, ki se po tožbenih navedbah nahajajo delno v Republiki Sloveniji, delno pa tudi v Republiki Hrvaški, v vikend stanovanju. Ne glede na to je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije, saj njegova pristojnost izhaja (tudi) iz določb mednarodne pogodbe (29. člen ZPP), in sicer iz 6. člena (točke a) Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 (ki je začela veljati 28. 7. 2016), v zvezi s 1. točko 69. člena te uredbe (tožba je bila vložena 29. 7. 2022, torej po 29. 1. 2019). Določbe ZMZPP za to zadevo niso uporabne (4. člen tega zakona).

Izrek

I. Pritožba zoper sklep r. št. 32 se zavrže. II. Pritožba zoper sklep r. št. 33 se zavrne ter se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je s sklepom r. št. 32 dovolilo spremembo tožbe. S sklepom r. št. 33 je zavrnilo toženčev ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča. 2. Zoper sklepa se pritožuje toženec. V pritožbi zoper sklep o dovolitvi spremembe tožbe uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se sprememba tožbe ne dovoli, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek.

3. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora nepristojnosti slovenskega sodišča toženec uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka in določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi ugovoru in zavrže tožbo v delu, ki se nanaša na nepremičnino in premičnine v Republiki Hrvaški. Navaja, da gre kljub uveljavljanju obligacijskega zahtevka po spremembi tožbe še vedno za spor o obsegu skupnega premoženja, ki ima stvarnopravno naravo in se delno nahaja v tujini. Zato je potrebno uporabiti 67. člen ZMZPP.

4. Tožnica v odgovorih na pritožbi predlaga njuni zavrnitvi.

5. Pritožba zoper sklep r. št. 32 ni dovoljena. Pritožba zoper sklep r. št. 33 ni utemeljena.

**Glede spremembe tožbe:**

6. Zoper sklep, s katerim se ugodi spremembi tožbe, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V takem primeru se lahko sklep prvega sodišča izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP).

7. Pritožbeno sodišče je zato zavrglo toženčevo pritožbo zoper navedeni sklep kot nedovoljeno (prvi odstavek 363. člena in 1. točka 365. člena ZPP).

**Glede ugovora nepristojnosti slovenskega sodišča:**

8. Po spremembi tožbe tožnica uveljavlja v zvezi s prodano nepremičnino v Republiki Hrvaški denarni zahtevek iz naslova realne subrogacije, zato v tem delu ne gre za spor z mednarodnim elementom, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. Predmet tožbenega zahtevka so sicer še vedno tudi premičnine, ki se po tožbenih navedbah nahajajo delno v Republiki Sloveniji, delno pa tudi v Republiki Hrvaški, v vikend stanovanju na naslovu ... Ne glede na to je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije, saj njegova pristojnost izhaja (tudi) iz določb mednarodne pogodbe (29. člen ZPP), in sicer iz 6. člena (točke a) Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 (ki je začela veljati 28. 7. 2016), v zvezi s 1. točko 69. člena te uredbe (tožba je bila vložena 29. 7. 2022, torej po 29. 1. 2019). Določbe ZMZPP za to zadevo niso uporabne (4. člen tega zakona).

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo zoper ta sklep kot neutemeljeno ter ga potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).