Jedro

Ugovori, ki se nanašajo na potek trase ceste, v postopku razlastitve niso več relevantni, ker se presojajo v postopku načrtovanja poteka trase ceste v povezavi s postopki sprejemanja prostorskega načrta, v katerem se opredelijo zemljišča, na katerih bo izveden predviden poseg.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ptuj, kot prvostopenjski organ, je z izpodbijano odločbo odločila, da se v korist razlastitvene upravičenke, Republike Slovenije, razlastijo nepremičnine parc. št. 472/4 k.o. …, njiva v izmeri 41 m2, njiva v izmeri 439 m2, travnik v izmeri 40 m2, travnik v izmeri 424 m2 in parc. št. 481/2 k.o. …, pašnik v izmeri 29 m2, pašnik v izmeri 108 m2; parc. št. 482/1 k.o. …, travnik v izmeri 1164 m2 in parc. št. 484/8 k.o. …, dvorišče v izmeri 8 m2, vse v lasti razlastitvene zavezanke A.A. V 2. točki izreka je odločil, da razlastitvena upravičenka pridobi lastninsko pravico na nepremičninah z izvršitvijo odločbe o razlastitvi in z izvršitvijo prevzame nepremičnine v posest, če jih še nima. V 3. točki izreka je odločil o izbrisu vknjižene lastninske pravice na nepremičninah, ki glasi na razlastitveno zavezanko in vknjižbi lastninske pravice na razlastitveno upravičenko ter v nadaljnjih točkah o izbrisu uvedbe razlastitvenega postopka na podlagi sklepa z dne 6. 8. 2014; da na parc. št. 484/8 k.o. … z dnem dokončnosti ugasne stvarna pravica (ID omejitev 11292759); da izbris stvarne pravice zaznamuje zemljiška knjiga Okrajnega sodišča na Ptuju; določil rok začetka gradbenih del ter odločil, da se stranki napotita na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku, na katero se napotijo tudi imetniki stvarnih pravic; odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posestvi na nepremičninah iz 1. točke tega izreka in da stroškov postopka ni bilo.

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je Upravna enota Ptuj 7. 7. 2014 prejela zahtevo Republike Slovenije za uvedbo postopka razlastitve v izreku te odločbe navedenih nepremičnin, za potrebe izgradnje odseka avtoceste Draženci - Mednarodni mejni prehod Gruškovje, ki je del avtoceste A4 Slivnica - Hajdina (Draženci) - Gruškovje (Hrvaška meja). Upravni organ je ugotovil, da so v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci - Mejni prehod Gruškovje zajete v 4. členu Uredbe parcelne številke 472/1, 481 in 482, iz katerih so nastale parcele št. 472/4, 481/2 in 482/1, ki so predmet tega postopka (odločba Geodetske uprave Republike Slovenije št. 02112-1111/2013-4-12 z dne 22. 7. 2013). V Uredbi je navedena tudi parc. št. *32/2, iz katere je nastala izbrisana parc. št. 484/6 k.o. …, namesto katere so nastale parc. št. 484/7 in 484/8 k.o. …. Ugotovljeno je bilo tudi, da do sporazuma s stranko oziroma sklenitve pogodbe o odkupu predmetne nepremičnine ni prišlo. Tako so bili izpolnjeni pogoji iz 97. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). Upravni organ je ugotovil, da je zahteva za razlastitev popolna, da je na predmetni nepremičnini izkazana javna korist, zato je 6. 8. 2014 izdal sklep o uvedbi postopka razlastitve nepremičnin. Skliceval se je na določbo 92. člena ZUreP-1 ter 93. člena ZUreP-1 ter ugotovil, da se po drugem odstavku 52. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor šteje, da je javna korist za nepremičnino, za katero je skladno s prvim in drugim odstavkom 93. člena ZUreP-1 določen razlastitveni pomen ter nepremičnino iz prejšnjega odstavka, izkazana, če je predvidena v prostorskem načrtu. Dne 7. 1. 2015 je bila izvedena ustna obravnava, ki so se je udeležile vse stranke.

3. Glede na ugotovljeno dejansko in pravno stanje je predlagana razlastitev v javno korist in je za dosego javne koristi nujno potrebna, prav tako je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, kot to zahteva določilo drugega odstavka 92. člena ZUreP-1. Lokacija predmetne nepremičnine je določena v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci - Mejni prehod Gruškovje in ni na razpolago druge ustrezne nepremičnine za dosego istega namena, kot to zahteva določilo tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1. Prvostopenjski organ je pojasnil potek nujnega postopka, ki je opredeljen v 104. členu ZUreP-1 in ki ga je predlagala razlastitvena upravičenka. Iz razlogov s katerimi je nujni postopek utemeljila razlastitvena upravičenka je presodil, da je bila ta utemeljitev ustrezna tudi zaradi splošno znanega dejstva, da zaradi trenutnih prometnih razmer na območju, na katerem se bo zgradil avtocestni odsek, prihaja do velikih in dolgotrajnih zastojev v cestnem prometu, kar bo dokončanje izgradnje avtoceste odpravilo.

4. Drugostopenjski organ je pritožbo razlastitvene zavezanke, tožnice v tem upravnem sporu, zavrnil. 5. Tožnica odločitvi oporeka in pojasnjuje, da že od uvedbe postopka dalje opozarja na posledice posega na njenih parcelah, zaradi večkratnih letnih poplav potoka Rogatnice, ki bi ga bilo treba nizvodno regulirati. V zvezi s temi pripombami je 11. 2. 2010 že prejela odgovor Ministrstva za okolje in prostor in ker je šele tik pred izdajo izpodbijane odločbe izvedela, da so predmet razlastitve druge parcelne številke, meni, da je bila zavedena. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor jo je dne 23. 7. 2013 obvestilo o novem številčenju nepremičnin, prav tako ji je bila poslana ponudba za odkup zemljišč, ki jo je zavrnila. Nihče ji do izdaje izpodbijane odločbe ni pojasnil, zakaj je prišlo do spremembe in se znova posega na vsa njena zemljišča. Izčrpno navaja razloge, zaradi katerih so ogrožena njena zemljišča s strani pritoka potoka Rogatnica, ki poplavlja vse njene parcele. Z gradnjo, brez predhodne zaščite tega območja, se bo otežil pretok iz navedenega vodotoka v Rogatnico, zato bodo poplavne vode na tem območju ostale, saj se zaradi objekta ne bodo mogle izlivati v Rogatnico in bo tako nastalo veliko poplavno območje, ki bo zamočvirjeno, zamuljeno in neuporabno. Zemljišča, ki jih tožnica uporablja, bodo zaradi tega povsem neuporabna, nastala ji bo občutna škoda in tako ne bo izgubila samo razlaščenih nepremičnin, ampak tudi ostala zemljišča. Na ta problem je poskušala opozoriti projektante že od samega začetka in razložiti tudi, da bi investitor prihranil, če bi uporabil parc. št. 375/1 in 375/2 obe k.o. …, kjer je lastnik Republika Slovenija.

6. Tožnica je na ustni obravnavi 7. 1. 2015 izpostavila tudi, da ni bila vabljena na razgovor k razlastitvenemu upravičencu, in da je pripombe podala v postopku javne razgrnitve. Izrecno poudarja, da samemu projektu izgradnje avtoceste ne nasprotuje, zavrača pa postopek in način, s katerim upravičenec pridobiva zemljišča, prav tako zatrjuje, da ni imela možnosti sodelovati v postopku, s čimer ji je bila kršena osnovna pravica in s tem storjena bistvena kršitev postopka. Zatrjuje tudi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker ji zaradi pomanjkljivosti postopka ni bila dana možnost izpostaviti svojih stališč in pripomb glede na spremenjen projekt. Sodišču predlaga, da odločbo drugostopenjskega organa razveljavi in podredno odpravi odločbo prvostopenjskega upravnega organa ter zadevo vrne v ponovni postopek odločanja. Predlaga, da se ji naloži plačilo odškodnine za materialno in imaterialno škodo ter povrnejo stroški postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski in drugostopenjski odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

10. V obravnavani zadevi je sporna odločitev v izpodbijani odločbi, izdani v nujnem postopku na podlagi 104. člena ZUreP-1, da se tožnici razlastijo nepremičnine parc. št. 472/4 k.o. …, parc. št. 481/2 k.o. …, parc. št. 482/1 k.o. … in parc. št. 484/8 k.o. …, predvidene v Uredbi o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci - Mejni prehod Gruškovje.

11. Pravno podlago za izdajo odločbe o razlastitvi predstavlja 102. člen ZUreP-1, po katerem upravni organ odloči o razlastitvi po izvedenem ugotovitvenem postopku, pri tem pa mora v odločbi natančno navesti nepremičnine, ki se razlaščajo in določiti roke, v katerih je dolžan razlastitveni upravičenec pričeti z gradnjo objekta, zaradi katerega je bila razlastitev predlagana; če se stranke postopka tako dogovorijo, organ lahko v odločbi določi tudi rok ali datum za prevzem razlaščene nepremičnine. Za odločbo, izdano v nujnem postopku, ZUreP-1 v 104. členu določa še, da morata biti v njej razlog izbire in potreba uporabe nujnega postopka dodatno obrazložena in utemeljena (ter da upravni organ odloča o zadevi prednostno, pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti, razen če drug zakon to določa drugače). Glede na sistematiko ZUreP-1 pri ureditvi razlastitve, ki v 100. členu ureja izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka - in določa, da v tej organ ugotovi, ali je izkazana javna korist - pa dejansko podlago za izdajo odločbe o razlastitvi predstavlja odločba o uvedbi postopka razlastitve.

12. Upravna enota Ptuj je 6. 8. 2014 izdala sklep št. 352-131/2014-3 (04058), s katerim je uvedla postopek razlastitve in ugotovila, da je v zahtevi Republike Slovenije za razlastitev nepremičnin parc. št. 427/4, 481/2, 482/1 in 484/8, vse k.o. …, pri katerih je vknjižena lastninska pravica na ime A.A., izkazana javna korist iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1. Javna korist je izkazana z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci-mejni prehod Gruškovje, v kateri so v drugem odstavku 4. člena, v alineji k.o. …, navedene parcele št. 472/1, 481 in 482, iz katerih so po parcelaciji nastale parcele št. 472/4, 481/2 in 482/1, vse k.o. …, ter parcela št. *32/2 iz katere je nastala parcela št. 484/6 k.o. …. O zakonitosti navedenega sklepa je Upravno sodišče RS že odločilo s sodbo št. II U 319/2014-12 z dne 5. novembra 2014 in tožničino tožbo zoper izpodbijani sklep z dne 6. 8. 2014 zavrnilo.

13. Tožnica odločitvi o razlastitvi nepremičnin nasprotuje zato, ker meni, da bo zaradi lege zemljišč na poplavnem območju, poleg razlaščenih zemljišč, izgubila tudi možnost uporabe preostalih zemljišč, čemur bi se bilo mogoče izogniti s pravilnim projektiranjem in posegom na zemljiščih v lasti Republike Slovenije.

14. Sodišče tožnici pojasnjuje, enako kot je to že storilo v sodbi št. II U 319/2014-12 z dne 5. 11. 2014, da ugovori, ki se nanašajo na potek trase ceste v postopku razlastitve niso več relevantni, ker se presojajo v postopku načrtovanja poteka trase ceste, v povezavi s postopki sprejemanja prostorskega načrta, v katerem se opredelijo zemljišča, na katerih bo izveden predviden poseg, zato te ugovore zavrača kot neutemeljene.

15. Kot neutemeljenega, pa sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da tožnica zaradi posledic poplavljanja, ne bo mogla v namen kmetovanja uporabljati niti svojih preostalih zemljišč. ZUreP-1 v 99. členu (res) določa, da lahko razlastitveni zavezanec, če v postopku razlastitve ugotovi, da bi z razlastitvijo dela njegovih nepremičnin zanj izgubila gospodarski pomen tudi lastninska pravica na ostalem delu njegovih nepremičnin, zahteva, da razlastitveni upravičenec prevzame v last tudi te nepremičnine. Razlastitveni zavezanec v ta namen vloži zahtevo pri upravnem organu, ki vodi postopek razlastitve, o zahtevi pa mora upravni organ odločiti hkrati z odločitvijo o razlastitvi. Iz listin priloženih upravnemu spisu ne izhaja, da bi tožnica v postopku podala zahtevo iz 99. člena ZUreP-1 (ki bi morala vsebovati zahtevek, utemeljen z ustrezno trditveno podlago, ter dokaze za zatrjevana dejstva). Tožnica je navedeno trditev postavila šele v pritožbi, vendar te pritožbene navedbe po presoji sodišča ni bilo mogoče obravnavati kot zahteve v smislu 99. člena ZUreP-1. 16. Sodišče zavrača tudi tožbeni predlog, da odloči o odškodnini za materialno in imaterialno škodo, ki zaradi razlastitve nastaja tožnici. Pojasnjuje ji, da je bila v zvezi z odškodnino oziroma nadomestilom za razlaščena zemljišča, v skladu z določbo drugega odstavka 104. člena ZUreP-1 pravilno napotena na sodni postopek, kjer bo sodišče v nepravdnem postopku ugotavljalo višino odškodnine. V kolikor pa je tožnica s tožbo zahtevala odločitev o odškodnini, za škodo, ki ji bo nastajala zaradi škode na preostalih zemljiščih, sodišče tožnici pojasnjuje, da bo le to morala uveljavljati v pravdnem postopku, pod pogoji, ki jih za tako postavljen zahtevek določa Obligacijski zakonik.

17. Po vpogledu v listine upravnega spisa, je sodišče ugotovilo tudi, da je tožničino zatrjevanje, da v postopku pred izdajo odločbe ni bila pritegnjena v postopek, neutemeljeno. Tožnica je bila vabljena na ustno obravnavo dne 7. 1. 2014. Vabilo ji je bilo vročeno 18. 12. 2014. Prav tako listine upravnega spisa izkazujejo, da se je na podlagi tožničinega pooblastila ustne obravnave udeležil B.B. in da na tej ustni obravnavi niso bile podane pripombe.

18. Ker je sodišče, ki je poleg preizkusa zakonitosti izpodbijane odločbe, glede na tožbene navedbe, opravilo tudi uradni preizkus pravilnosti uporabe materialnega in procesnega prava ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane določbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

19. Tožnica je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnice zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njeno zahtevo za povrnitev stroškov postopka.