Jedro

Obveznost vlaganja vlog v elektronski obliki, če le-te vlaga odvetnik, je v 123a členu ZFPPIPP opredeljena za postopek zaradi insolventnosti. Ta pa po prvem odstavku 49. člena ZFPPIPP zajema tako predhodni kot glavni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugovor dolžnika z dne 1. 11. 2011 zoper predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo. Tako je odločilo, ker je ugovor vložil dolžnik po svojem pooblaščencu, ki je odvetnik, po pošti, ne pa v elektronski obliki, kot mu to nalaga prvi odstavek 123a člena ZFPPIPP.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik „iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi nepravilne uporabe materialnega prava“ ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da velja določba prvega odstavka 123a člena ZFPPIPP o vlaganju vlog v elektronski obliki, če stranko zastopa odvetnik, le za glavni insolvenčni postopek glede na to, da navedena določba posebej izpostavlja kot tako vlogo prijavo terjatev. Obveznost vlaganja vlog v elektronski obliki, če le-te vlaga odvetnik, je namreč v citirani določbi opredeljena za postopek zaradi insolventnosti. Ta pa po prvem odstavku 49. člena ZFPPIPP zajema tako predhodni kot glavni postopek. Po presoji pritožbenega sodišča bi zakonodajalec, v kolikor bi želel omejiti obveznost elektronskega vlaganja vlog zgolj na glavni postopek, to tudi jasno povedal. Tudi besedna zveza, da mora odvetnik „prijavo terjatve in druge vloge stranke“ vložiti v elektronski obliki, kaže na to, da je prijava terjatve v citirani določbi navedena zgolj primeroma in da so s sklicevanjem na druge vloge mišljene vse odvetnikove vloge v celotnem insolvenčnem postopku, tako predhodnem kot glavnem (tako stališče je zavzelo Višje sodišče v Ljubljani že v sklepu Cst 126/2011).

5. Pritrditi je pritožbenemu stališču, da je bil zakonodajalčev namen ureditve elektronskega vlaganja vlog v racionalizaciji in hitrosti postopkov, vendar pa ne le glavnega postopka zaradi insolventnosti, kot to zmotno meni pritožnik, pač pa tudi predhodnega. Vrsta določb predhodnega postopka (npr. drugi odstavek 147. člena, 154. člen, četrti odstavek 233. člena, 241. člen ZFPPIPP) namreč tudi sodišču nalaga hitro postopanje pri odločanju o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti. K temu pa nesporno pripomore tudi zakonsko zahtevano elektronsko vlaganje vlog strank, ki jih zastopa odvetnik.

6. Pritožnik po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeno uveljavlja protiustavnost 123a člena ZFPPIPP, ker naj bi bilo v nasprotju s 14. členom Ustave, ki določa enakost pred zakonom, saj zanj sporno določilo ZFPPIPP brez pravega razloga različno obravnava položaj strank, ki imajo odvetnika in tistih, ki ga nimajo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila v zvezi s tem vprašanjem pri Ustavnem sodišču RS že vložena pobuda za oceno ustavnosti 123a člena ZFPPIPP, ki pa je bila s sklepom U-I-261/10 z dne 20. 10. 2011 zavrnjena. Iz razlogov tega sklepa pa izhaja, da pobude sodišče ni sprejelo, ker z vidika zatrjevanja neskladja z drugim odstavkom 14. člena Ustave ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Pritožbeno sodišče pa ne soglaša s pritožbenim stališčem, da bi bila določba o obveznem vlaganju vlog v elektronski obliki sprejemljiva le v primeru, če bi veljala za vse stranke, tako za tiste, ki jih zastopa odvetnik, kot tiste, ki odvetnika nimajo. Po presoji pritožbenega sodišča bi prav tako pritožbeno stališče privedlo do kršitve drugega odstavka 14. člena Ustave. Odvetnik je namreč profesionalna oseba, od katere se pričakuje tako ustrezno znanje, kot tudi ustrezna tehnična opremljenost, ki sploh omogoča poslovanje v elektronski obliki. Tega pa od slehernika, ki bi se lahko pojavil kot stranka v postopku zaradi insolventnosti, ni mogoče pričakovati oziroma zahtevati. Razlogi za različno obravnavanje strank glede vlaganja vlog so torej očitni. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na drugi odstavek 123a člena ZFPPIPP.

7. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, prvostopenjsko sodišče pa tudi ni zagrešilo drugih kršitev, na katere je pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).