Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po drugem odstavku 163. člena ZPP mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pomeni, da mora zahtevani strošek precizirati tako, da je ta tudi zneskovno določen ali vsaj določljiv.
Pritožba se zavrne in se sklep o stroških (II. točka izreka izpodbijane sodbe) potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod I. točko izreka toženi stranki naložilo v plačilo tožeči stranki 5.050,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 10. 2014 dalje do plačila in pod II. točko izreka toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v znesku 300,00 EUR, v primere zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.
2. Zoper odločitev o stroških postopka (II. točka izreka izpodbijane sodbe) se je v roku pritožila tožeča stranka iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev o stroških postopka spremeni tako, da tožeči stranki prizna tudi priglašene potne stroške na relaciji Ljubljana – Trbovlje – Ljubljana. Navaja, da je tožeča stranka na prvem naroku za glavno obravnavo dne 14. 10. 2015 prijavila tudi potne stroške prihoda pooblaščenke na narok, in sicer na relaciji Ljubljana – Trbovlje – Ljubljana, katerih pa ji sodišče prve stopnje ni priznalo. Priznalo ji je namreč le stroške sodne takse v višini 285,00 EUR in materialne stroške v višini 15,00 EUR.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožeča stranka je v tožbi kot svoje pravdne stroške priglasila sodno takso po odmeri sodišča in 15,00 EUR za poštnino in fotokopije. Res je na glavni obravnavi dne 14. 10. 2015 priglasila še potne stroške na relaciji Ljubljana – Trbovlje – Ljubljana, pri čemer teh stroškov ni natančneje opredelila in jih precizirala.
5. Po drugem odstavku 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pomeni, da mora zahtevani strošek precizirati tako, da je ta tudi zneskovno določen ali vsaj določljiv. Stroške poštnine in fotokopij je tožeča stranka v tožbi zneskovno precizirala (15,00 EUR), sodno takso pa je opredelila tako, da jo zahteva v višini kot jo odmeri sodišče, torej je s takšno zahtevo zneskovno določljiva. Zato je sodišče prve stopnje ta dva stroška tožeči stranki utemeljeno in materialnopravno pravilno priznalo, medtem ko utemeljeno ni upoštevalo priglašenih potnih stroškov. Tožeča stranka tega stroška namreč ni opredelila, ker ga ni precizirala zneskovno ali da bi bil ta vsaj zneskovno določljiv. Višine teh stroškov opredeljeno namreč ne določa nobeno zavezujoče pravilo in so ti stroški po višini (čeprav za isto relacijo) lahko različno visoki. Nikakor pa ni sodišče tisto, ki bi moralo ugotavljati točno razdaljo relacije Ljubljana – Trbovlje – Ljubljana, vrsto uporabljenega prevoznega sredstva in višino prevoznine za to prevozno sredstvo.
6. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).