Jedro

Pri odločanju o oprostitvi se upošteva tudi pričakovano materialno stanje stranke v prihodnosti, to je do konca postopka, v katerem se odloča o oprostitvi (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Zakon sicer ne pove, s kolikšno stopnjo prepričanja mora sodišče oceniti verjetnost bodočih prihodkov stranke, a po mnenju pritožbenega sodišča zadostuje, da dejanske okoliščine primera v zvezi s premoženjskim stanjem stranke ne vzbujajo razumnega dvoma, da bo stranka v bodoče prejela dohodke, ki ji bodo omogočile plačilo sodne takse. Takšne okoliščine v obravnavanem primeru niso podane. Že dejstvo, da glede lastništva stanovanja, ki predstavlja edino premoženje tožene stranke, iz katerega bi lahko plačala sodno takso, poteka sodni spor, vzbuja razumen dvom v zaključek, "da se bodo v stečajno maso v roku 12 mesecev natekla zadostna sredstva za poplačilo sodne takse".

ZST-1 ureja situacijo, ko stranka, ki predlaga oprostitev, naknadno pridobi premoženje, iz katerega bi lahko plačala tudi sodno takso, katere plačila je bila oproščena. Sodišče lahko med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks kadarkoli razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati in pri tem odloči, da naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena (tretji odstavek 13. člena ZST-1. Plačilo (oproščene) takse je mogoče stranki naknadno naložiti celo brez razveljavitve sklepa o oprostitvi. Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks s sodno odločbo, v postopku delno uspe in na podlagi izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse (četrti odstavek 15. člena ZST-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek nad zneskom 44,00 EUR ugodi, v izpodbijani II. točki izreka pa se razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrnilo (I.), ugodilo pa je njenemu podrednemu predlogu tako, da je toženi stranki odložilo plačilo sodne takse za pritožbeni postopek za dvanajst mesecev, tako da je dolžna plačati sodno takso najkasneje do dne 6. 9. 2024 (II.). Odločilo je še, da se plačilni nalog tega sodišča za plačilo sodne takse opr. št. XI Pg 1060/2021 z dne 20. 4. 2023 razveljavi (III.).

2. Zoper navedeni sklep (I. in II. točko izreka) se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi oziroma ga spremeni tako, da toženo stranko v celoti oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodna taksa v višini 1.449,00 EUR, ki je predmet predloga tožene stranke za oprostitev plačila, se nanaša na takso za pritožbeni postopek v zvezi s pritožbo, ki jo je tožena stranka vložila zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 1060/2021 z dne 20. 2. 2023. Z navedeno sodbo je prvostopno sodišče tožečima strankama med drugim priznalo lastninsko pravico na nepremičnini v zemljiškoknjižni lasti tožene stranke (stanovanju v X.). Sodišče prve stopnje je zavrnitev predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek oprlo na zaključek, da tožena stranka, nad premoženjem katere se vodi stečajni postopek, ne razpolaga z likvidnim premoženjem, ki bi ji omogočalo plačilo sodne takse, da pa obstaja zadostna stopnja verjetnosti, da bodo v stečajno maso pritekla likvidna sredstva, iz katerih bo mogoče poplačati tudi predmetno sodno takso. Iz poročila stečajnega upravitelja z dne 24. 4. 2023 izhaja, da neunovčeno stečajno maso tožene stranke predstavlja stanovanje v X., katerega vrednost po GURS-u znaša 78.701,00 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se pri odločanju o oprostitvi upošteva tudi pričakovano materialno stanje stranke v prihodnosti, to je do konca postopka, v katerem se odloča o oprostitvi (tretji odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Zakon sicer ne pove, s kolikšno stopnjo prepričanja mora sodišče oceniti verjetnost bodočih prihodkov stranke, a po mnenju pritožbenega sodišča zadostuje, da dejanske okoliščine primera v zvezi s premoženjskim stanjem stranke ne vzbujajo razumnega dvoma, da bo stranka v bodoče prejela dohodke, ki ji bodo omogočile plačilo sodne takse. Pritožba utemeljeno opozarja, da takšne okoliščine v obravnavanem primeru niso podane. Že dejstvo, da glede lastništva stanovanja, ki predstavlja edino premoženje tožene stranke, iz katerega bi lahko plačala sodno takso, poteka sodni spor, vzbuja razumen dvom v zaključek, "da se bodo v stečajno maso v roku 12 mesecev natekla zadostna sredstva za poplačilo sodne takse".

6. V situaciji, ko je edini pričakovani prihodek stranke, ki prosi za oprostitev, odvisen od uspešno dokončanega sodnega postopka, uspeha stranke v tem postopku ni mogoče vnaprej napovedati z zadostno verjetnostjo. Sodišče, ki odloča o oprostitvi, niti ni pristojno za oceno verjetnosti končnega izida kateregakoli postopka. Izid sodnega postopka je negotov in te negotovosti ni mogoče sanirati z institutom odložene obveznosti plačila sodne takse. Odložena obveznost plačila takse je nepogojna in ni v ničemer odvisna od uspeha tožeče stranke v sporu glede lastništva stanovanja, ki bi lahko predstavljalo stečajno maso.

7. Ker je bodoči prihodek tožene stranke, ki bi ji omogočil plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, negotov, nanj ni mogoče opreti (dokončne) odločitve o zavrnitvi predloga za oprostitev. Brez upoštevanja prihodka iz tega naslova (prodaje stanovanja iz stečajne mase tožene stranke) pa je bil predlagateljev predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek utemeljen, saj sredstva, s katerimi razpolaga oz. bo razpolagal z zadostno mero verjetnosti, plačila te sodne takse ne omogočajo. Pritožbeno sodišče ob tem še pripominja, da Zakon o sodnih taksah ureja situacijo, ko stranka, ki predlaga oprostitev, naknadno pridobi premoženje, iz katerega bi lahko plačala tudi sodno takso, katere plačila je bila oproščena. Sodišče lahko med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks kadarkoli razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati in pri tem odloči, da naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena (tretji odstavek 13. člena ZST-1. Plačilo (oproščene) takse je mogoče stranki naknadno naložiti celo brez razveljavitve sklepa o oprostitvi. Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks s sodno odločbo, v postopku delno uspe in na podlagi izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse (četrti odstavek 15. člena ZST-1). Kar pomeni, da bo lahko sodišče prve stopnje toženi stranki v primeru, če bo s pritožbo uspela, naložilo plačilo (oproščene) takse s plačilnim nalogom tudi po pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku.

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek nad zneskom 44,00 EUR (četrti odstavek 11. člena ZST-1) ugodilo. V posledici je bilo treba razveljaviti II. točko izpodbijanega sklepa (III. točka sklepa pa ni bila niti izpodbijana).