Jedro

Pri storitvah mora prevzemnik posla omogočiti naročniku nadzor izvrševane storitve. Prevzemnik lahko opravi le tiste storitve (avtomobilski motor), s katerimi naročnik soglaša. Če je naročnik obveščen o vrsti in zapletenosti posega, ga je dolžan prevzemnik obvestiti o ceni le na zahtevo.

Izrek

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče odločilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki še preostanek računa za popravilo avtomobila v znesku 76.932,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 1993 dalje.

Sodišče je ugotovilo, da sta bili naročeni in opravljeni dve ločeni popravili, s katerimi se je toženec strinjal. Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja pri tem, da mu ni bilo pojasnjeno, za kakšno okvaro je šlo in koliko bo popravilo stalo. Glede na ceno obeh popravil toženec ne bi pristal na drugo popravilo. Takšno stališče toženca je potrdil tudi izvedenec. Tožeča stranka bi morala vedeti, da bo prvemu popravilu sledilo drugo popravilo in da bo vse skupaj stalo 278.664,00 SIT. Delavca tožeče stranke sta sicer povedala, da so toženca obvestili o popravilu, nihče pa ni z gotovostjo potrdil, da je bil toženec poučen o rizičnosti popravila. Tožeča stranka kot prevzemnik posla bi morala poučiti toženca o rizičnosti popravila.

Toženec bi moral biti obveščen o ceni in bi gotovo odstopil od naročila. Šlo je za popravilo, ki je bilo proti volji toženca tako po obsegu in po ceni. Zato tožeča stranka nima pravice zahtevati celotnega plačila. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Toženec ni dokazal,da naj bi bilo prvo popravilo nestrokovno izvedeno in da je bilo zato potrebno drugo popravilo. Tudi izvedenec je potrdil, da drugo popravilo ni nadaljevanje prvega popravila. Pri prvem popravilu je šlo za splošen servisen poseg, pri drugem popravilu pa za obsežnejši remontni poseg z brušenjem gredi, valja, z zamenjavo ležajev gredi in za gradnjo puš v tretjem in četrtem celindru. Sodišče je tudi ugotovilo, da je bilo prvo servisiranje naročeno, ker avto zjutraj ni hotel vžgati in je zato toženec naročil potrebna servisna dela.

Pri drugem popravilu pa je toženec navedel kot napako, da avto dobiva večje obrate in ga ni mogoče ugasniti. Tožeča stranka je zato postavila diagnozo izrabljenosti motorja in je s tem seznanila toženca (izpovedba priče A). Toženec se je s posegom strinjal in je po izpovedbi priče med popravilom tudi večkrat prišel pogledati avto.

To pa seveda pomeni, da je bil tožencu kot naročniku omogočen nadzor nad popravilom, kar je v skladu s čl. 603 ZOR. Zato ne drži pritožbena trditev, da je bilo popravilo izvršeno v nasprotju s toženčevo voljo, ampak je ravno obratno, da je toženec popravilo naročil in ga celo nadzoroval. V spisu ni podatkov o tem, da naj bi tožeča stranka odklonila informacijo o ceni popravila. Glede na to, da je toženec ob obiskih videl, da gre za zahteven poseg z delnim razmontiranjem motorja, tožeči stranki brez zahteve toženca ni bilo treba predočiti, koliko bo popravilo stalo. Res pa je izvedenec na listni št. 23 ocenil, da je bil sporni poseg relativno poceni. Iz strukture računa pa izhaja, da se pretežni del zneska 151.932,00 SIT nanaša na ugrajene nove dele (110.000,00 SIT). Toženec pa ni nikoli zanikal ugrajenih delov. Toženec tudi ni trdil, da naj bi bilo delo opravljeno v nasprotju s pravili posla (avtomehanika) po čl. 607 ZOR.

Sodišče je torej pravilno ocenilo, da je toženec soglašal z naročenim popravilom in ga je celo nadzoroval. Po mnenju izvedenca, ki ga je sprejelo prvostopno sodišče,je tožeča stranka s parcialnim popravilom celo ščitila interese toženca, saj je obe nujni popravili lahko plačal v dveh delih.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela zato sama trpi svoje pritožbene stroške.