Jedro

Po 369. členu OZ je sicer res, da s predlogom za prisilno izvršbo pretrgano zastaranje začne znova teči od dneva, ko je ta postopek končan, a je bilo v obravnavani zadevi, v kateri je tožnik uveljavljal terjatev, za katero je toženec ugovarjal zastaranje, tožnik pa se je skliceval na pretrganje zastaranja (s sklicevanjem na pravnomočnost sklepa o izvršbi), na tožniku trditveno breme, da po pretrganju zastaranja njegova terjatev zoper toženca ni zastarala (ker da izvršilni postopek (zoper najemnika) še ni končan).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik je dolžan v 15 dneh tožencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 88,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 214602/2013 z dne 3. 1. 2014 v veljavi v prvi točki izreka za glavnico 71,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.12. 2013 do plačila. V preostalem delu pa je navedeni sklep razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožniku je še naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške v znesku 210,55 EUR s pripadki v primeru zamude.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik glede zavrnilnega dela in stroškovne odločitve zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ustrezno spremembo odločitve v izpodbijanem delu v njegovo korist. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo določbe 369. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), ker toženec (v ugovoru) ni navedel, kdaj se je izvršilni postopek (sklep o izvršbi zoper najemnika je postal pravnomočen 22. 10. 2010) zoper najemnika ustavil. 3. Na pritožbo je odgovoril toženec. V odgovoru argumentirano meni, da je pritožba neutemeljena, zato predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe. Opozarja na neizkazano identiteto terjatev (zoper toženca in zoper najemnika), ter na njegovo trditveno breme glede nezastaranja (teka izvršilnega postopka zoper najemnika) po pravnomočnosti sklepa o izvršbi zoper najemnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava (presoje, da je bilo tožnikovo trditveno breme glede nezastaranja vtoževane terjatve v izpodbijanem delu) ne drži. Po 369. členu OZ(2) je sicer res, da s predlogom za prisilno izvršbo pretrgano zastaranje začne znova teči od dneva, ko je ta postopek končan, a je bilo v obravnavani zadevi, v kateri je tožnik uveljavljal terjatev, za katero je toženec ugovarjal zastaranje, tožnik pa se je skliceval na pretrganje zastaranja (s sklicevanjem na pravnomočnost sklepa o izvršbi), na tožniku trditveno breme, da po pretrganju zastaranja njegova terjatev zoper toženca ni zastarala (ker da izvršilni postopek (zoper najemnika) še ni končan).

6. Ker kakšnih procesnih kršitev, ki jih mora na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP upoštevati po uradni dolžnosti,(3) pritožbeno sodišče ni ugotovilo, kot tudi ne napačne materialnopravne presoje je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

7. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka v skladu z določbo prvega odstavka 154. in 165. člena ZPP. Je pa na citirani zakonski podlagi do povrnitve stroškov upravičen toženec za obrazložen odgovor na pritožbo. Toženec je upravičen do uveljavljane nagrade za postopek po tarifni št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) v znesku 68,80 EUR in do uveljavljanega zneska 20,00 EUR po tarifni št. 6002 ZOdvT za izdatek za poštne in telekomunikacijske storitve, kar skupaj znaša 88,80 EUR. Ni pa upravičen do uveljavljanega zneska „22% DDV“. Zahtevek za povrnitev stroškov v tem delu namreč ne ustreza kriterijem iz prvega in drugega odstavka 163. člena ZPP (o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke, v kateri mora le-ta opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo).

…

Op. št. (2): 369. člen OZ določa: „1. Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.

2. Zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začne teči znova od pripoznave.

3. Če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali s kakšnim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev ali z uveljavljanjem pobota terjatev v sporu oziroma s priglasitvijo terjatve v kakšnem drugem postopku, začne znova teči od dneva, ko je spor končan ali kako drugače poravnan.

4. Če je bilo zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek.

5. To velja tudi, če je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo ali zavarovanje.6. Zastaranje, ki začne po pretrganju znova teči, se dovrši, ko preteče toliko časa, kolikor ga določa zakon za zastaranje, ki je bilo pretrgano.“ Op. št. (3): Drugi odstavek 350. člena ZPP določa: „Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava“.