Jedro

Ker je bilo premoženje staršev tožeče stranke prodano na javni dražbi na podlagi izvršilnega sklepa nekdanjega okrajnega sodišča o prisilni dražbi zaradi plačila zapadlih davčnih dolgov, ni pravne podlage za vrnitev tega premoženja tožeči stranki kot pravnemu nasledniku po določbah 3., 4. in 5. člena ZDen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnic proti sklepu Odseka za gospodarstvo sekretariata za upravne in gospodarske zadeve občine Ljutomer št. 321-100/92-3D z dne 3.12.1992, s katerim je navedeni prvostopni organ na podlagi 2. odstavka 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgel zahtevo tožnic za vrnitev premoženja, ki je bilo podržavljeno njunima staršema A. in M.P., ker je ugotovil, da ni pogojev za uvedbo postopka. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da je iz prvostopnega upravnega spisa razvidno, da je bilo predmetno premoženje prodano na javni dražbi. Zato ni pravne podlage za vrnitev po 3. ali 4. členu zakona o denacionalizaciji (ZDen - Uradni list RS, št. 27/91 in 56/92). Po mnenju tožene stranke je prvostopni organ zato ravnal pravilno, ko je zavrgel zahtevo tožnic po 2. odstavku 125. člena ZUP, ker ni bilo pogojev za uvedbo postopka.

Tožnici v tožbi menita, da je izpodbijana odločba nezakonita zato, ker tožena stranka ni ugodila njuni pritožbi zoper prvostopno odločbo tako, da bi zadevo poslala v rešitev nepravdnemu oddelku Temeljnega sodišča v Murski Soboti, enoti v Ljutomeru. Premoženje je bilo namreč v tem primeru odvzeto na nezakonit način na podlagi nezakonite odločbe davčnega organa v Ljutomeru in nezakonite odločbe sodišča v Ljutomeru. Razloge za to sta navajali že v pritožbi zoper prvostopno odločbo. Ponovno poudarjata, kar je bilo splošno znano, ker je tudi dnevno časopisje pisalo o tem, da so v letih od 1948 do 1953 hoteli uničiti kmete z vsemi sredstvi. Tako so kmetom nezakonito predpisovali take davke, da jih niso zmogli več plačevati. Nato so zaradi neplačila davkov v več primerih predlagali postopek z dražbo na sodišču. Če se upošteva vrednost zemljišč, ki so bila odvzeta, in njihovo velikost, kar je razvidno iz upravnih spisov, kot tudi ceno, ki se je dobila za ta zemljišča na dražbi, je jasno, da njun prednik ni dobil niti 30 % vrednosti teh zemljišč. Tudi dražbe na sodišču o prodaji zemljišč so bile takrat pravzaprav le komedija. Nihče se namreč ni upal prijaviti kot kupec, razen okraja, to pa le zato, da ni bila dosežena pravična odškodnina. Predlagata, da sodišče ugodi tožbi in spremeni izpodbijano odločbo tako, da se zadeva odstopi pristojnemu nepravdnemu oddelku Temeljnega sodišča v Murski Soboti, enoti v Ljutomeru, podrejeno pa smiselno, da se izpodbijana odločba odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Glede na podatke in listine v upravnih spisih in citirane materialne predpise (3. in 4. člen ZDen) je po presoji sodišča pravilno sklepanje tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da, ker je bilo predmetno premoženje prodano na javni dražbi, ni pravne podlage za vrnitev po 3. in 4. členu ZDen ter da je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnic po 2. odstavku 125. člena ZUP zavrgel, ker ni bilo pogojev za uvedbo postopka.

Glede na tožbeni predlog, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da se zadeva odstopi nepravdnemu oddelku Temeljnega sodišča v Murski Soboti, enoti v Ljutomeru (5. člen in 1. odstavek 56. člena ZDen), pa sodišče pojasnjuje tožnicama, da v konkretni zadevi (gre za prodajo predmetnega premoženja na javni dražbi na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljutomeru z dne 19.3.1949 o izvršbi s prisilno dražbo zaradi plačila zapadlih davčnih dolgov, kar navajata tudi tožnici v pritožbi zoper prvostopni sklep) ne gre za situacijo po 5. členu ZDen. Po tej določbi se namreč za upravičenca do denacionalizacije po tem zakonu šteje tudi fizična oseba, katere stvari ali premoženje so prešle v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. V konkretni zadevi pa ne gre za pravni posel. Glede na navedeno so neupoštevne tožbene navedbe tožnic.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Navedeno določbo ZUS je sodišče uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).