Jedro

Brezposelnosti, na katero se sklicuje tožnica, ni mogoče enačiti s prejemanjem denarne socialne pomoči v smislu določila petega odstavka 11. člena ZST-1

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnice zoper plačilni nalog z dne 1. 10. 2012. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnica. Navaja, da izpodbijani sklep, s katerim je bil zavrnjen njen ugovor zoper plačilni nalog, ker ni bila oproščena plačila sodnih taks, nima podlage v veljavnem zakonu. Meni, da je brezposelnost razlog za taksno oprostitev na podlagi določila petega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Ker je bila odpuščena iz krivdnega razloga, ne prejema nadomestila za brezposelnost, zato meni, da je brezposelnost razlog za taksno oprostitev na podlagi zakona in da ni potrebno ugotavljati še njenega premoženjskega stanja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbena navedba, da izpodbijani sklep nima podlage v zakonu, je očitno neutemeljena. Odločitev o zavrnitvi tožničinega ugovora zoper plačilni nalog temelji na določilih 34. a člena ZST-1. Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34. a člena ZST-1). S sklepom, ki ga sodnik izda o ugovoru, sodnik ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega (tretji odstavek 34. a člena ZST-1).

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog, ker je ugotovilo, da je bila taksa za postopek pravilno odmerjena. Tožnica te ugotovitve ne izpodbija. Kot že povedano, je ugovor zoper plačilni nalog možen le iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Tožnica v pritožbi ne zatrjuje ne enega ne drugega, pač pa se sklicuje na dejstvo, da je brezposelna, in da bi morala biti zato v skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1 oproščena plačila sodnih taks.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno, in sicer je bil njen predlog zavrnjen (sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 2. 2012 v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča II Cp 958/2012 z dne 19. 9. 2012). Ker torej tožnica ni oproščena plačila sodnih taks in ker ne zatrjuje, da bi takso že plačala ali da bi jo sodišče napačno odmerilo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog.

Pritožbeno sodišče še dodaja, da si tožnica v pritožbi očitno napačno razlaga določilo petega odstavka 11. člena ZST-1. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks se premoženjsko stanje stranke (in njenih družinskih članov) v skladu z navedenim zakonskim določilom ne ugotavlja le tedaj, če stranka prejema denarno socialno pomoč, katere pa tožnica, kot to sama zatrjuje, ne prejema. Brezposelnosti, na katero se sklicuje tožnica, ni mogoče enačiti s prejemanjem denarne socialne pomoči v smislu določila petega odstavka 11. člena ZST-1. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).