Jedro

Obrazložitev izpodbijane odločbe po presoji sodišča ne zadosti standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so namreč izostali konkretni razlogi in okoliščine, ki so bili podlaga za odreditev sanitarne sečnje na predmetni parceli.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Ljubljana, št. 3408-04-2458-C022/17 z dne 15. 5. 2017, se v delu, ki se nanaša na tožnico, odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da mora med drugim tudi tožnica na parceli št. 1784, k.o. ..., ..., odsek/manual: A19/17001, opraviti sanitarno sečnjo, to je sečnjo okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja in preventivna varstvena dela ali zagotoviti njihovo izvedbo, ter pri tem posekati in izdelati gozdne lesne sortimente iz 69 dreves iglavcev, skupaj 48,6 m3 označenega drevja po drevesnih vrstah (smreka), vzrokih sečnje (insekti) in navedenih debelinskih razredih (1. točka izreka). Po končani sečnji in spravilu lesa je treba urediti sečišče ter odpraviti oziroma sanirati poškodbe v gozdu in na gozdnih prometnicah (2. točka izreka), dela pa morajo biti opravljena do 5. 6. 2017 (3. točka izreka). V 4. do 9. točki izreka izpodbijane odločbe so določeni načini izvedbe odrejenih ukrepov oziroma del in rok, v katerem mora lastnik gozda po izvedenih ukrepih krajevni enoti prvostopenjskega organa javiti količinsko in vrstno sestavo sanitarne sečnje ter poročati o drugih izvedenih ukrepih. Opozorjeno je še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (10. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo pri rednem opravljanju dejavnosti javne gozdarske službe ugotovljeno, da je treba na navedeni parceli v skladu z 29. členom Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) zaradi zagotovitve biotskega ravnovesja opraviti nujna dela oziroma dela, določena v izreku odločbe. Drevje, ki ga je treba posekati, je v gozdu označeno. Drevesa iglavcev, določena za posek, je treba posekati zaradi varstva pred podlubniki oziroma lubadarji. V obrazložitvi so navedeni oziroma opisani še načini izvedbe odrejenih del oziroma ukrepov, obveznosti tožnice in ostalih zavezancev iz odločbe ter opozorilo, da če dela ne bodo opravljena v roku in na način, naveden v izreku te odločbe, se bo opravila izvršba po drugi osebi na stroške stranke, ali pa izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3. Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 26. 6. 2017 zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo ter zahtevi za vrnitev stroškov pritožbenega postopka in upravne takse.

4. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel razlogov, zakaj je dolžna na parceli št. 1784, k.o. ... opraviti sanitarno sečnjo, in kaj je tisti konkretni razlog, zaradi katerega je treba sanitarno sečnjo sploh izvesti. V izpodbijani odločbi niso navedeni razlogi, ki so bili podlaga za izdajo odločbe, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Izpodbijana odločba tako ne izpolnjuje zahtev iz 214. člena ZUP. Prvostopenjski organ je le pavšalno navedel, da je bilo ugotovljeno, da je treba na predmetni parceli zaradi zagotovitve biotskega ravnovesja opraviti nujna dela, ni pa navedel, kaj je tisto, kar naj bi ogrožalo biotsko ravnovesje gozda, zakaj je biotsko ravnovesje gozda ogroženo, zakaj mora tožnica izvesti sanitarno sečnjo ter podobnih bistvenih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Do očitanih bistvenih kršitev pravil postopka se tudi drugostopenjski organ ni opredelil. Ker torej izpodbijana odločba nima razlogov za konkretno odločitev, je pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti, s tem pa je kršena ustavna pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

5. Navaja še, da v predmetni zadevi ni sporno, da je v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot solastnica parcele št. 1784, k.o. ..., vendar to ne pomeni, da je tudi dejanska lastnica te nepremičnine, saj jo je nepravdno sodišče s sklepom N 53/2010 do njene prodaje dodelilo v solastnino osmim solastnikom, med katerimi ni tožnice. Ne glede na vpis v zemljiško knjigo je s pravnomočnostjo tega sklepa prenehala njena lastninska pravica na predmetni parceli, zato ji glede na prvi odstavek 29. člena ZG ni mogoče naložiti sanitarne sečnje in drugih preventivnih varstvenih del. Glede na to, da bi s pritožbo morala uspeti, je tudi odločitev drugostopenjskega organa o zavrnitvi njene zahteve za vrnitev stroškov pritožbenega postopka in upravne takse napačna. Predlaga, naj sodišče odpravi izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša nanjo. Prav tako predlaga, naj sodišče odpravi tudi drugostopenjsko odločbo glede zavrnitve zahteve za vrnitev stroškov pritožbenega postopka in upravne takse ter toženki naloži povrnitev stroškov upravnega postopka oziroma podrejeno, naj zadevo v odpravljenem delu vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe. Navaja, da se izrek izpodbijane odločbe glasi na parcelo št. 1784 k.o. ... in na vse solastnike te parcele, ki so bili v času odločanja vpisani v zemljiško knjigo. Za izdajo izpodbijane odločbe je predpisan skrajšani ugotovitveni postopek, tožnica pa tudi nima prav, da na podlagi priložene sodne odločbe naj ne bi bila več solastnica predmetne parcele. Izpodbijana odločba je v skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo izdana pravim zemljiškoknjižnim solastnikom. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne in potrdi odločbi prve in druge stopnje.

7. Tožba je bila poslana v odgovor tudi strankam z interesom, to je ostalim solastnikom predmetne nepremičnine, kot izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe, ki pa nanjo niso odgovorile.

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je najprej sporno, ali je odločitev o odreditvi izvedbe sanitarne sečnje na podlagi prvega odstavka 29. člena ZG ustrezno obrazložena. Skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP mora namreč obrazložitev odločbe obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

10. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo pri rednem opravljanju dejavnosti javne gozdarske službe ugotovljeno, da je treba na parceli št. 1784 k.o. ..., v skladu z 29. členom ZG zaradi zagotovitve biotskega ravnovesja opraviti nujna dela, ter da je treba drevesa iglavcev, določena za posek, posekati zaradi varstva pred podlubniki oziroma lubadarji. Nato so v obrazložitvi opisani še načini izvedbe ukrepov oziroma del (navodila), obveznosti zavezancev in opozorilo na izvršbo po drugi osebi ali s prisilitvijo z denarno kaznijo ter na to, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

11. Taka obrazložitev po presoji sodišča ne zadosti standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP, kot utemeljeno ugovarja tožnica. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so namreč izostali konkretni razlogi in okoliščine, ki so bili podlaga za odreditev sanitarne sečnje na predmetni parceli. Prvostopenjski organ se sicer v obrazložitvi sklicuje na 29. člen ZG, vendar pri tem konkretizirano ne obrazloži razlogov o pravno relevantnih dejstvih in okoliščinah, na podlagi katerih je sprejel izpodbijano odločitev oziroma argumentirano ne pojasni razlogov, zaradi katerih je treba v obravnavanem primeru izvesti sanitarno sečnjo in preventivna varstvena dela na predmetni parceli, temveč v zvezi s tem ostaja zgolj na abstraktni ravni. Konkretizirano bi namreč moral navesti, kako je v tem primeru ugotovil razlog oziroma vzrok, ki je narekoval odreditev sanitarne sečnje, in kaj je bila podlaga za tako ugotovitev, ter pojasniti, kako bo izvedena sečnja odpravila oziroma prispevala k odpravi ugotovljenega vzroka, ki je terjal sprejem izpodbijane odločitve. Teh pomanjkljivosti tudi drugostopenjski organ ni odpravil (251. člen ZUP). Obrazložitev, ki ne vsebuje konkretiziranih razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali takšno odločbo, ni zadostna, saj ne omogoča materialnopravnega preizkusa odločitve. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je zato treba že iz tega razloga izpodbijano odločbo odpraviti.

12. Poleg tega je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo oziroma je obrazložitev sama s seboj v nasprotju, kar tudi predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Iz izreka namreč izhaja, da je treba opraviti sanitarno sečnjo zaradi okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja in preventivna varstvena dela ali zagotoviti njihovo izvedbo, kot vrsta sečnje (najverjetneje: vzrok sečnje) pa so v tabeli navedeni insekti, medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je treba na predmetni parceli zaradi zagotovitve biotskega ravnovesja opraviti nujna dela, nato pa še, da je treba drevesa iglavcev, določena za posek, posekati zaradi varstva pred podlubniki oziroma lubadarji.

13. Ker je torej obrazložitev izpodbijane odločbe, kot pojasnjeno, pomanjkljiva in nezadostna, sodišče ni moglo presojati ostalih tožbenih navedb, zato se do njih ni opredeljevalo. Neobrazloženost izpodbijane odločitve namreč ne daje podlage, da bi se lahko sodišče po vsebini spuščalo v presojo ostalih tožbenih navedb. Zato je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo v delu, kolikor se nanaša na tožnico, odpravilo in zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. S tem se je obravnavana zadeva vrnila v stanje, v katerem je bila, preden je bila odpravljena odločba izdana (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). To pomeni, da se ipso lege šteje za odpravljeno tudi drugostopenjska odločba, izdana v tem postopku.1 V ponovnem postopku je organ, kateremu se zadeva v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrača, vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek tega člena).

14. Sodišče je na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji, ker izvedba predlaganih dokazov glede na razloge za sprejeto odločitev (absolutna bistvena kršitev določb postopka) ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev o zadevi, saj predlagani dokazi za odločitev niso pomembni, poleg tega pa se nanašajo na listine v spisu, katerih obstoj in vsebina med strankama niti ni sporna.

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) ter 22 % DDV (pooblaščenec tožnice je zavezanec za DDV), ki znaša 62,70 EUR, skupaj torej 347,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

1 Tako E. Kerševan, A. Androjna: Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor (2. spremenjena in dopolnjena izd.), GV založba, Ljubljana 2018, str. 592.