Jedro

Prekršek po tretjem odstavku 42. člena ZMV-1 stori posameznik, ki v vozilo vgradi dele, ki niso homologirani oziroma odobreni, če se zanje zahteva homologacija oziroma odobritev. Iz opisa dejanskega stanja prekrškov pa ne izhaja, da bi se storilcu očitalo, da je prekrška storil s tem, ker je v vozilo vgradil dele, ki niso homologirani oziroma odobreni, ampak se mu očita, da je prekrška storil s tem, ker je v cestnem prometu uporabljal vozilo, v katerega so bili takšni deli vgrajeni.

Izrek

Izpodbijana sodba se spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ustavi na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških in stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1.Prekrškovni organ Policijska postaja Brežice je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilca spoznal za odgovornega za dva prekrška po tretjem odstavku 42. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV-1), za kar mu je po določitvi sankcije za vsak posamezen prekršek izrekel enotno globo v znesku 800,00 EUR. Zoper plačilni nalog je storilec po zagovorniku vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri je odločilo Okrajno sodišče v Brežicah s sodbo ZSV 26/2022 z dne 13. 12. 2023 in jo zavrnilo kot neutemeljeno, storilcu pa je naložilo plačilo sodne takse v znesku 80,00 EUR.

2.Proti sodbi se pravočasno pritožuje storilec po zagovorniku. Sodbo izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi odločitve o sankciji ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi.

3.Na pritožbo je pravočasno odgovoril prekrškovni organ. Navedel je, da so bila vsa odločilna dejstva pravilno ugotovljena in da je bila storilcu izrečena sankcija, ki je predpisana za ta prekršek.

4.Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1), upoštevajoč, da se pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku (šesti odstavek 66. člena ZP-1),

5.Prekrškovni organ je storilca spoznal za odgovornega za dva prekrška po tretjem odstavku 42. člena ZMV-1, ki naj bi ju storilec storil s tem, ker je v cestnem prometu uporabljal vozilo, na katerem so bili vgrajeni nehomologirani oziroma neodobreni deli, in sicer je šlo za zatemnjena stekla pred B stebričkom ter distančnike na zadnji osi, s čimer je bilo vozilo predelano, vendar predelava ni bila odobrena (vpisana v evidenco). Po drugem odstavku 42. člena ZMV-1 morajo biti v vozilo vgrajeni samo homologirani oziroma odobreni deli, če se zanje zahteva homologacija oziroma odobritev. V skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZMV-1 pa se z globo 400,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom; enako se kaznuje tudi lastnik vozila, če ni sam opravil dejanja iz prejšnjega odstavka, vendar se je s tem strinjal.

6.Sodišče je vezano na opis dejanskega stanja prekrškov, ki je priložen k plačilnemu nalogu in o zahtevi za sodno varstvo odloči v mejah dejstvenega opisa. Iz opisa dejanja izhaja očitek storilcu, da je prekrška storil s tem, ker je v cestnem prometu uporabljal vozilo, na katerem so bili vgrajeni nehomologirani oziroma neodobreni deli, in sicer zatemnjena stekla pred B stebričkom ter distančniki na zadnji osi. Takšen opis dejanja pa ne ustreza zakonskim znakom prekrška, ki so določeni v tretjem odstavku 42. člena ZMV-1.

7.Prekršek po tretjem odstavku 42. člena ZMV-1 stori posameznik, ki v vozilo vgradi dele, ki niso homologirani oziroma odobreni, če se zanje zahteva homologacija oziroma odobritev. Iz opisa dejanskega stanja prekrškov pa ne izhaja, da bi se storilcu očitalo, da je prekrška storil s tem, ker je v vozilo vgradil dele, ki niso homologirani oziroma odobreni, ampak se mu očita, da je prekrška storil s tem, ker je v cestnem prometu uporabljal vozilo, v katerega so bili takšni deli vgrajeni.

8.Ker je sodišče vezano na opis dejanja, mora presoditi, ali opis dejanja, takšen kakršen je, ustreza zakonskim znakom kršitve, za katero je storilec spoznan za odgovornega. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitani dejanji ne ustrezata pravni opredelitvi kršitve iz tretjega odstavka 42. člena ZMV-1, saj iz njunega opisa ne izhajajo vsi zakonski znaki tega prekrška. Glede na ugotovljeno je pritožbeno sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek zoper storilca ustavilo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1.

9.V posledici te odločitve je na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 odločilo tudi, da stroški postopka bremenijo proračun.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 57, 57/1, 57/5, 136, 136/1, 136/1-1 Zakon o motornih vozilih (2017) - ZMV-1 - člen 42, 42/2, 42/3

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.