Jedro

Predlagatelj bi moral v obravnavani zadevi dokazati verjeten obstoj terjatve in za verjetno izkazati nastanek težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja, ob izpolnjenem pogoju reverzibilnosti.

Če bo zaradi košnje trave nastala škoda, jo je mogoče povrniti, enako velja za posek mlade slive, pri čemer gre pritrditi sodišču prve stopnje, da predlagatelj niti ni zatrjeval, kakšna škoda mu je s tem nastala. Prav tako bo mogoče povrniti škodo zaradi razmajanega in okrušenega mejnika, če je pri tem do škode prišlo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe: da se nasprotnemu udeležencu ali po njegovem naročilu tretjemu prepoveduje posegati in opuščati vsa ravnanja ali kakršnokoli delo na spornem delu nepremičnine parcel 419/2 in 419/4, ki meji na parcelo 366/80, vse k. o. ..., kar je razvidno iz skice geodetskega podjetja A. d. o. o., z dne 19. 8. 2021 (I. točka izreka), da je skica sestavni del sklepa (II. točka izreka), da se v primeru kršitve nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v višini 2.000 EUR (III. točka izreka), ter da začasna odredba stopi v veljavo takoj in traja še 90 dni po pravnomočnosti sklepa o ureditvi meje (IV. točka izreka).

2. Pritožbo vlaga predlagatelj in se pritožuje iz vseh zakonsko dopustnih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da verjetnost terjatve obstoji, je pa napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo v zvezi s predpostavkami za izdajo začasne odredbe po drugi alineji drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter je s tem storilo bistveno kršitev postopkovnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V obravnavani zadevi gre za regulacijsko začasno odredbo in je potrebno upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97. V konkretnem primeru ne gre za predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki bi se pokrival s predlogom za ureditev meje, je pa dejstvo, da nasprotni udeleženec spreminja obstoječe stanje posesti na terenu ter bo prišlo do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Tako kosi travo, okrušil in omajal je vkopani mejnik, posekal je mlado slivo, ter grozi, da bo požagal veje, ki visijo na njegovo zemljišče. Vse povedano je izkaz nevarnosti nasilja in bodoče težko nadomestljive škode, kar bi sodišče moralo ugotoviti. Tako je podan tudi pogoj po drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Nasprotni udeleženec svojega nedovoljenega in protipravnega početja niti ne skriva, celo snema ga, navkljub opozorilom predlagatelja, naj tega ne počne. Predlagatelj predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec pritožbene navedbe prereka, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in obrazložilo, da je predlagatelj zahteval izdajo ureditvene začasne odredbe, s katero se začasno uredi sporno razmerje med strankami. Takšno začasno odredbo je dopustno izdati v zavarovanje nedenarne terjatve le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pravnih standardov, če so kumulativno izpolnjene predpostavke, da je začasna odredbe potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali grozeče nasilje, če te škode ali nasilja ni mogoče odvrniti drugače kot le z izdajo takšne začasne odredbe, in če začasna odredba ne bi nedopustno posegla v pravni položaj stranke s tem, da bi vzpostavila stanje, ki ga ob morebitni zavrnitvi predloga ne bi bilo mogoče več odpraviti, vse pa ob pogoju, da je predhodno podana verjetnost terjatve. Ker gre v obravnavani zadevi za sodno ureditev meje, torej za nedenarni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določila 272. člena ZIZ v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97 z dne 6. 7. 1998. Predlagatelj bi torej moral v obravnavani zadevi, da bi bil s predlogom uspešen, dokazati verjeten obstoj terjatve in za verjetno izkazati nastanek težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja, ob izpolnjenem pogoju reverzibilnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagatelj za verjetno izkazal obstoj terjatve, kar pritožbeno ni izpodbijano. Po oceni pritožbenega sodišča pa je pravilno ugotovilo tudi, da ni podanih pogojev po drugem odstavku 272. člena ZPP.

6. Predlagatelj zatrjuje verjetnost nastanka težko nadomestljive škode oziroma grozečega nasilja s tem, da nasprotni udeleženec na spornem delu mejnega prostora: (1) kosi travo, (2) da je posekal mlado slivo, (3) da je okrušil in omajal vkopani mejnik, (4) ter da grozi, da bo požagal veje, ki visijo na njegovo zemljišče. Strinjati se gre s sodiščem prve stopnje, da nič od navedenega ne predstavlja težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja v takšnem obsegu, da bi bili podani pogoji za izdajo ureditvene začasne odredbe, katere pogoje je treba skladno z zgoraj navedeno pravno podlago tolmačiti restriktivno. Če bo zaradi košnje trave nastala škoda, jo je mogoče povrniti, enako velja za posek mlade slive, pri čemer gre pritrditi sodišču prve stopnje, da predlagatelj niti ni zatrjeval, kakšna škoda mu je s tem nastala. Prav tako bo mogoče povrniti škodo zaradi razmajanega in okrušenega mejnika, če je pri tem do škode prišlo. Po oceni pritožbenega sodišča tudi grožnja, da bo nasprotni udeleženec požagal veje predlagateljevih dreves, ki visijo na njegovo zemljišče, ne predstavlja grozečega nasilja ali nastanka težko nadomestljive škode po drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki je ne bi bilo mogoče nadomestiti s primerno odškodnino.

7. Pritožbene navedbe pa ne držijo niti glede tega, da zaradi spreminjanja obstoječega stanja sodno varstvo ne bo doseglo svojega namena. Res bi se nasprotni udeleženec moral vzdržati vseh ravnanj na zemljišču, ki predstavlja sporni mejni prostor, glede na to, da poteka sodni spor o ureditvi meje, vendar pa ne drži, da zaradi njegovih ravnanj sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena, saj bo v sodnem postopku meja določena, predlagatelju bo torej sodno varstvo tudi brez izdaje predlagane začasne odredbe zagotovljeno.

8. Ob povedanem gre pritrditi sodišču prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal, da je zatrjevana škoda, ki mu nastaja, težko nadomestljiva, in da bo njene posledice težko odpraviti ali omiliti, da mu grozi takšno nasilje, zaradi česar bi bila nujna izdaja ureditvene začasne odredbe, ter da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe ostal brez ustreznega sodnega varstva.

9. Ob povedanem je pritožbeno sodišče skladno z drugo točko 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je skladno s 165. členom ZPP pridržalo, saj je večinska sodna praksa zavzela stališče, da so stroški v postopku za izdajo začasne odredbe del stroškov postopka, o katerih se odloča s končno odločbo glede na uspeh v celotnem postopku.