Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče bi moralo v postopku, začetem po uradni dolžnosti, samo pridobiti druge podatke iz uradnih evidenc, po katerih bi bil mogoče preizkus, ali sta inšpekcijski zavezanec in zemljiškoknjižni lastnik ista oseba.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Hkrati se dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe zavrnitve vpisa ter odredi ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Višje sodišče v Ljubljani je pristojno za odločanje v tej pritožbeni zadevi, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 72/2010 z dne 26.7.2010, prenešena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor udeleženke zoper zemljiškoknjižni sklep z dne 25.2.2010, s katerim je zemljiškoknjižni referent odločil, da se zaznamba prepovedi, določenih v odločbi Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje, z dne 19.2.2010 (št. 06122-3253/2009-9-1217), ne opravi.

Zoper takšno odločitev se brez navedbe pritožbenih razlogov pritožuje udeleženka Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Celje. Navaja, da vztraja pri v predhodnem ugovoru navedenih pritožbenih razlogih. Če je sodišče prve stopnje menilo, da ni mogoče zanesljivo zaključiti, da je zemljiškoknjižni lastnik hkrati oseba, na katero se nanaša inšpekcijska odločba, bi moralo po uradni dolžnosti preveriti naslov in rojstne podatke inšpekcijskega zavezanca, pa tega ni storilo. Zastopnik (lastnik) inšpekcijskega zavezanca E. T., J. T. s.p.,, je J. T., ki je zemljiškoknjižni lastnik. Navedeno dokazuje pritožbi priložena kopija inšpekcijskega zapisnika z dne 19.1.2010, kjer sta navedena naslov in matična številka zastopnika investitorja, ki se ujemata s podatki v zemljiški knjigi. Predlaga, naj sodišče odredi vpis prepovedi po 158. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa glede pravilne uporabe materialnega prava in uradno upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka (2. odst. 350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, in 120. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Pri tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev o osebi inšpekcijskega zavezanca, navedenih v odločbi Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje, z dne 19.2.2010 (v nadaljevanju inšpekcijska odločba), preuranjeno sklepalo, da ne gre hkrati za zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnin parc. št. 1390/4, 1390/8, 1390/9, 1390/10, 1390/11, 1390/12, 1390/13, 1390/14, 1390/15, 1390/16, 1390/17, 1390/19 in 1390/21, k.o. S. H. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih bodisi na predlog strank, v z zakonom predvidenih primerih, kakršen je obravnavani, pa tudi po uradni dolžnosti (2. odst. 125. člena ZZK-1). V obeh primerih mora, upoštevaje načelo formalnosti, odločati o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Vpis je dovoljen, če so izpolnjeni pogoji iz 148. člena ZZK-1, med drugim če je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige. Upoštevaje načelo pravnega prednika (9. člen ZZK-1) je vpis v zemljiški knjigi dopusten samo proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katere se vpis nanaša. Kadar gre za vpis po uradni dolžnosti, kot v obravnavnem primeru, je vpis dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena ali se hkrati vknjiži pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi (2. alineja 1. odst. 150. člena ZZK-1).

Iz inšpekcijske odločbe, ki je podlaga za vpis, je razvidno, da se ta nanaša na inšpekcijskega zavezanca: E. T., J. T., s.p. (1). Po podatkih zemljiške knjige je kot lastnik nepremičnin, na katere se nanašajo prepovedi ukrepov, izrečenih v odločbi po določbah ZGO-1, vpisan: J. T.. Izdana inšpekcijska odločba z navedbo nosilca samostojne dejavnosti (s sicer drugačnim naslovom), ki je identičen osebnemu imenu zemljiškoknjižnega lastnika, ne vsebuje vseh podatkov, ki bi omogočili vsebinski preizkus dovoljenosti vpisa po stanju zemljiške knjige. V zemljiški knjigi je zemljiškoknjižni lastnik označen še z rojstnimi podatki, medtem ko v listini, ki je podlaga za vpis, teh podatkov o nosilcu dejavnosti ni. Sodišče prve stopnje je presodilo, da glede na podatke v inšpekcijski odločbi in zemljiški knjigi ni mogoče zaključiti, ali sta zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin in inšpekcijski zavezanec ena in ista oseba, ne da bi pridobilo in preverilo rojstne podatke o osebi nosilca samostojne dejavnosti oziroma inšpekcijskega zavezanca. Zemljiškoknjižno sodišče bi moralo v postopku, začetem po uradni dolžnosti, samo pridobiti druge podatke iz uradnih evidenc, po katerih bi bil mogoč preizkus, ali sta inšpekcijski zavezanec in zemljiškoknjižni lastnik ista oseba (prim. 4. odst. 25. člena ZZK-1).

Ker zemljiškoknjižno sodišče ni imelo vseh podatkov, da bi presodilo, če so v obravnavanem primeru podani pogoji za dovolitev vpisa, se glede na pritožbene navedbe nakazuje, da je o nevpisu zaznambe prepovedi, vsebovanih v inšpekcijskih odločbi, odločeno napačno. Zato je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti zemljiškoknjižnemu sodišču v novo odločanje (5. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).

Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka pozvati Agencijo za javno pravne evidence in storitve (AJPES) k posredovanju natančnejših podatkov o osebi nosilca dejavnosti. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da v elektronsko informatizirani evidenci, v kateri so vpisani podatki o podjetniku (e-Poslovni register Slovenije), razen imena in priimka nosilca dejavnosti, niso navedeni drugi podatki. Če bo ugotovilo, da je bil ob uvedbi zemljiškoknjižnega postopka inšpekcijski zavezanec oseba, ki je bila tedaj vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica predmetnih nepremičnin, bo moralo dovoliti zaznambo prepovedi, v nasprotnem primeru pa bo moralo ponovno odločiti, da se vpis ne opravi. Pritožbeno sodišče še opozarja, da je bila vročitev sklepov prvega sodišča neposredno udeleženki Republiki Sloveniji namesto njenemu zakonitemu zastopniku Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije (1. odst. 1. člena, 1. odstavek 7. člena in 15. člen Zakona o državnem pravobranilstvu), nepravilna. Sodišče prve stopnje naj zato v bodoče pazi na pravilno vročanje.

(1) Po Zakonu o gospodarskih družbah je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Ne gre za dva ločena subjekta, temveč za eno in isto fizično osebo.