Jedro

Po tretjem odstavku 65. člena ZIZ lahko vložnik ugovora v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora iz drugega odstavka 65. člena ZIZ ali iz petega odstavka 64. člena ZIZ, torej v primeru neobrazloženega ugovora, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Zakonodaja te pravice ne omejuje le na obrazložen ugovor. V konkretnem primeru ta pravica gre tretji, ne glede na presojo, ali je tretja za verjetno izkazala obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe ali ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom I 1471/2018 z dne 20. 2. 2020 ugovor tretje zavrnilo in ji naložilo, da upnici v osmih dneh povrne 720,00 EUR stroškov odgovora na ugovor, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Z dopolnilnim sklepom I 1471/2018 z dne 4. 5. 2020 je tretjo napotilo, da lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi njenega ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na 1/4 nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Mariboru, z ID znakom parcela 51 in parcela 17 ni dopustna.

2. Tretja v pravočasni pritožbi vloženi po pooblaščencu prereka ugotovitev sodišča, da gre za posebno premoženje dolžnika. Utemeljuje, da je dolžnik premoženje podedovano po materi prevzel z obveznostmi, ki so bile poravnane iz skupnega premoženja. Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka, ker napotitev na pravdo ni v izreku sklepa, temveč le v obrazložitvi. Pojasni še, da se je skupaj z dolžnikom z upnico večkrat poskušala dogovoriti o poplačilu terjatve, vendar upnica odklanja kontakte. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo dvomi v pravočasnost pritožbe. Zavrača očitke o njeni nepripravljenosti sprejeti poplačilo. Izpostavi, da poplačilo upnikov ne predstavlja zakonskega razloga, ki bi preprečeval izvršbo za verjetno izkazano pravico tretje, kot tudi opozarja, da so te navedbe kot pritožbena novota nedopustne. Zavzema se za zavrženje oziroma zavrnitev pritožbe ter priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet izvršbe so stvari in pravice, ki pripadajo dolžniku.1 Če so izvršilna dejanja posegla v pravno sfero tretje osebe, je predvideno posebno pravno sredstvo, to je ugovor tretjega, ki ga ima zgolj ta oseba, čeprav ni stranka v postopku.2

6. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku in če ta ugovoru nasprotuje zakon izvršilnemu sodišču nalaga, da ugovor zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Pozitivna zakonodaja - ureditev instituta ugovora tretjega izvršilnemu sodišču ne omogoča, da bi lahko po vsebini izvršbo na predmet izvršbe izreklo za nedopustno, temveč predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovoru tretjega v poznejšo pravdo. Takšno ravnanje izvršilnega sodišča predpisuje zakon v petem odstavku 64. člena ZIZ tudi v primeru pomanjkanja temeljnih substancialno pravnih predpostavk (neobrazloženost in verjetnost pravice). Izvršilno sodišče v zakonski ureditvi nima podlage za (dokončno) vsebinsko odločanje o ugovornih navedbah tretjega, niti o utemeljenosti upnikovega nasprotovanja. Citirani določbi (peti odstavek 64. člena ZIZ in drugi odstavek 65. člena ZIZ) izvršilnemu sodišču ne dopuščata vsebinske presoje. V obeh situacijah mora sodišče ugovor zavrniti.

7. V obravnavanem primeru je upnik ugovoru tretje nasprotoval, zato je sprejeta odločitev o zavrnitvi ugovora, ne glede na to, ali je tretja za verjetno izkazala pravico na predmetu izvršbe, za kar se zavzema pritožba, pravilna in zakonita.

8. Po tretjem odstavku 65. člena ZIZ lahko vložnik ugovora v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora iz drugega odstavka 65. člena ZIZ3 ali iz petega odstavka 64. člena ZIZ,4 torej v primeru neobrazloženega ugovora, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Zakonodaja te pravice ne omejuje le na obrazložen ugovor. V konkretnem primeru ta pravica gre tretji, ne glede na presojo, ali je tretja za verjetno izkazala obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe ali ne.

9. Tretja je ugovor utemeljevala z obstojem zakonske zveze z dolžnikom v času, ko je dolžnik nepremičnine, ki so predmet izvršbe, pridobil. Sodišče druge stopnje soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da tretja verjetnosti svoje pravice na teh nepremičninah ni izkazala, saj iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je dolžnik le-te podedoval. Po uveljavljeni pravni teoriji in sodni praksi premoženje, ki ga je eden od zakoncev v času trajanja zakonske zveze pridobil kako drugače (in ne s skupnim delom) kot na primer pri dediščini ali darilih, spada med posebno premoženje.

10. Temu, da je dolžnik predmetne nepremičnine podedoval, pritožba ne oporeka, medtem ko so navedbe o prevzetih obveznostih ob dedovanju in skupnem izpolnjevanju le-teh, pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), za katere tretja ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v ugovoru. Kot nedovoljene pritožbene novote, so le-te neupoštevne.

11. Kot nerelevantne je zavrniti pritožbene očitke o nepripravljenosti upnice za dogovor. Te so za odločanje o ugovoru nepomembne.

12. Utemeljena je graja bistvene kršitve določb postopka, ker izrek sklepa nima pouka o napotitvi na pravdo. Sodišče prve stopnje pa je pravilno pritožbo v tem delu štelo za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa (tretji odstavek 327. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in z izdajo le-tega dne 4. 5. 2020 to napako že saniralo.

13. Stroškovna odločitev v pritožbi ni konkretizirano grajana, zato je sodišče to odločitev preizkusilo po uradni dolžnosti. Preizkus je pokazal pravilno uporabo materialnega prava. Po določbi sedmega odstavka 38. člena ZIZ mora tretji upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki jih mu jih je neutemeljeno povzročil. Upnik je sledil podatkom v zemljiški knjigi, iz katerih izhaja, da je lastnik predmetnih nepremičnin dolžnik, kot tudi, da jih je pridobil z dedovanjem, kar predstavlja njegovo posebno premoženje. Tretja zgolj z navedbami o pridobitvi teh nepremičnin v času obstoja zakonske zveze z dolžnikom, le-teh ni uspela izpodbiti, s čimer je dolžniku neutemeljeno povzročila stroške odgovora na ugovor.

14. Odločitev o stroških tretje ni bila sprejeta, ker jih ta ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnikove navedbe v odgovoru na pritožbo, s katerimi opozarja na vprašanje pravočasnosti pritožbe in označuje pritožbene navedbe kot pritožbene novote, pa k pritožbeni presoji niso pripomogle. Pritožbene stroške zato krije sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 Pri nepremičninah se zakon zanaša na publicitetno načelo (168. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). 2 Gre za izločitveni ugovor zoper sklep o izvršbi, s katerim tretji zahteva, naj sodišče izreče izvršbo na predmet, glede katerega je izkazal, da ima na njem pravico, ki preprečuje izvršbo, za nedopustno. 3 Zavrnitev ugovora v primeru, ko upnik ugovoru nasprotuje. 4 V primeru, če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana.