Jedro

ZKP v četrtem odstavku 227. člena resda predvideva ustno zaslišanje obtoženca, ki lahko ob podaji zagovora uporablja svoje zapiske, vendar pa je treba pritrditi tožbenim navedbam, da je način izvrševanja obrambe stvar dogovora med zagovornikom in obtožencem. Pri tem pa po presoji sodišča za priznanje nagrade odvetniku ne more biti odločilen sam datum sestave takšnega zagovora, saj je dejstvo, da je šlo za storitev, ki jo je opravil odvetnik izven glavne obravnave.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Bpp 48/2018 z dne 17. 9. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

_Iz izpodbijanega sklepa_

1. Organ za brezplačno pravno pomoč pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom odvetniku A. A. za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu B. B. v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II K 58387/2017 priznal odvetniške stroške v skupnem znesku 1.939,80 EUR.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožena stranka odvetniku ni v celoti priznala priglašenih 600 točk za sestavo in vložitev pisnega zagovora z dne 11. 12. 2018 v skladu z 11. točko tarifne številke 8 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), saj je iz predmetnega kazenskega spisa razvidno, da je bil le-ta v spis vložen neposredno na glavni obravnavi dne 11. 12. 2018. Prav tako je pisni zagovor manj obsežen in bi se lahko navedbe iz le-tega podale ustno na sami glavni obravnavi. Pisni zagovor je bil tako po mnenju tožene stranke v danem primeru nepotreben.

_Tožbene navedbe_

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju tudi: tožnik) je vložil tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je po njegovi oceni obrazložitev sodišča zmotna in v nasprotju z ustavno pravico obtoženca do obrambe. Na kakšen način se bo izvrševala obramba stranke, je stvar dogovora med zagovornikom in stranko, ki jo zagovarja, in vsekakor sodišče nima pristojnosti, da bi odločalo o tem. V obravnavani zadevi je obtoženec odvetniku povedal, da želi pred sodiščem podati svoj zagovor. Zaradi odvisnosti od prepovedanih drog in psihičnih bolezni, kar nenazadnje izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II K 58387/2017 z dne 25. 4. 2019, pa je odvetnika izrecno zaprosil, da mu sestavi pisni zagovor, ker sam tega ni zmožen, prav tako pa ni sposoben dajati izjav neposredno pred sodiščem in tega ne želi. Odvetnik je takšno vlogo s pisnim zagovorom sestavil dne 11. 12. 2018, obtoženi pa jo je podpisal, zaradi česar je šteti, da gre za vlogo, ki vsebuje pisni zagovor obtoženca, in se mu mora priznati nagrada po 11. točki tarifne številke 8 OT. Strošek v zvezi s sestavo takšne vloge zagotovo ni nepotreben, kot to zmotno navaja tožena stranka, saj je obtoženčeva pravica, da v kazenskem postopku poda svoj zagovor. V kakšni obliki ga bo podal, pa se odloči sam, pri čemer se lahko odloči, ali ga bo podal neposredno na glavni obravnavi ali v pisni obliki po odvetniku. Prav tako ne vzdržijo navedbe tožene stranke, da gre za krajšo vlogo. Tožnik je sestavil vlogo s pisnim zagovorom po vsebini identično s tem, kar mu je obtoženec povedal. Ni pa krivda odvetnika, če se obtoženec zagovarja v krajši obliki ali poda obširen zagovor. Če bi obtoženec odvetniku okoliščine predstavil v širši obliki, bi bila seveda vloga s pisnim zagovorom obširnejša, vsekakor pa je bila pomembna. Okrožno sodišče v Murski Soboti je namreč presojalo navedbe iz pisnega zagovora in na njih v sodbi tudi odgovorilo, lastnoročno podpisan pisni zagovor pa je obravnavalo kot zagovor obtoženca in ne zgolj kot stališče obrambe glede obtožbe (smiselno enako sta se izrekla tudi zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti v sklepu I Ks 13099/2018 z dne 1. 7. 2019 in Višje sodišče v Kopru v sodbi PRp 250/2009 z dne 21. 10. 2009, kjer sicer vloga s pisnim zagovorom obdolženca ni bila podpisana). Predlaga, da sodišče ugotovi, da je izpodbijani sklep nezakonit in se odpravi, podrejeno še, da se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Murski Soboti v ponovni postopek, toženi stranki pa se naloži plačilo stroškov skupaj z DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka je dne 17. 10. 2019 sodišču posredovala upravni spis št. Bpp 48/2018, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Sodišče je o prejemu tožbe seznanilo tudi upravičenca do brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), ki pa svojega odgovora na tožbo ni podal, niti ni kakorkoli drugače uveljavljal svoje udeležbe v tem sodnem postopku.

**K točki I izreka:**

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke BPP 48/2018 z dne 19. 1. 2018 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu B. B. za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Kpr 58387/2017 in za nadaljnje zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku. Prav tako ni sporno, da je odvetnik opravil storitve brezplačne pravne pomoči in pravočasno vložil stroškovnik za opravljene storitve. Sporno je le priznanje 600 točk za sestavo in vložitev pisnega zagovora z dne 11. 12. 2018 v skladu z 11. točko tarifne številke 8 OT.

8. Iz tarifne številke 8 OT, kjer je predpisana nagrada za sestavljanje vlog v kazenskem postopku, je razvidno, da je v 11. točki za vlogo, ki vsebuje pisni zagovor, predvidena nagrada po 1. do 4. in 6. točki tarifne številke 10. V obravnavani zadevi je obtoženec podal zagovor na naroku za glavno obravnavo pred senatom treh sodnikov po obtožnici, kar utemeljuje priznanje nagrade po 3. točki tarifne številke 10 v višini 600 točk. 9. Po pregledu vloge z dne 11. 12. 2018 sodišče ugotavlja, da gre za obrazloženo vlogo, ki jo je sestavil odvetnik, obtoženec pa jo je lastnoročno podpisal. Iz same vsebine vloge je razvidno, da gre za zagovor obtoženca v zvezi z očitanim mu kaznivim dejanjem. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v četrtem odstavku 227. člena resda predvideva ustno zaslišanje obtoženca, ki lahko ob podaji zagovora uporablja svoje zapiske, vendar pa je treba pritrditi tožbenim navedbam, da je način izvrševanja obrambe stvar dogovora med zagovornikom in obtožencem. Pri tem pa po presoji sodišča za priznanje nagrade odvetniku ne more biti odločilen sam datum sestave takšnega zagovora, saj je dejstvo, da je šlo za storitev, ki jo je opravil odvetnik izven glavne obravnave.

10. Prav tako v konkretnem primeru za priznanje upravičenosti odvetnika do nagrade ne more biti odločilna okoliščina, da gre za krajšo vlogo, saj se je obtoženec v zagovoru opredelil do vseh ključnih očitkov v zvezi s kaznivim dejanjem, in sicer je navedel, da je konopljo posedoval za lastne potrebe, ker jo uporablja za lajšanje psihičnih bolezni, da je nikoli ni ponujal v prodajo in da je ob zaustavljanju s strani policistov odvrgel zavoj prepovedane droge iz razloga, ker se je ustrašil. Iz sodbe opr. št. II K 58387/2017 z dne 25. 4. 2019, s katero je Okrožno sodišče v Murski Soboti obtoženega B. B. oprostilo očitkov o storitvi kaznivega dejanja prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), je nadalje razvidno, da je sodišče kot zagovor obtoženca upoštevalo in se opredelilo do celotne vsebine pisnega zagovora, kot ga je 11. 12. 2018 sestavil tožnik. Nenazadnje pa ne gre prezreti niti osebne zaznave sodnikov (str. 6 sodbe), da se je obtoženec na glavni obravnavi ves čas tresel in gledal v tla. Tako je vsekakor na mestu zaključek, da je bila vsebina pisnega zagovora v predmetni zadevi pomembna za uspešno obrambo obtoženca, zato bo morala tožena stranka ponovno odločiti o upravičenosti odvetnika do priznanja nagrade po 11. točki tarifne številke 8 OT, ki izrecno predvideva nagrado za vlogo, ki vsebuje pisni zagovor.

11. Ker je tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabila materialno določbo 11. točke tarifne številke 8 OT, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo, v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju upoštevati četrti odstavek 64. člena ZUS-1. 12. Sodišče je na podlagi 2. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti.

**K točki II izreka:**

13. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

14. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).