Jedro

Ker kupca s kupljenim zemljiščem povečujeta oziroma zaokrožujeta svojo kmetijo, je podana izjema iz druge alinee 18. člena ZKZ. V skladu s to določbo in ustaljeno sodno prakso je v tem primeru dopustna izjema, ki dovoljuje delitev sicer zaščitene kmetije, saj povečanje oziroma zaokrožitev druge kmetije oziroma kmetijskega zemljišča omogoča povečanje posestne strukture slovenskih kmetij.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo upravne enote Maribor, št. 330-1442/2015-8 (7009) z dne 10. 2. 2016 je bilo odločeno, da se zahteva za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1279/2, 1279/1, 1278/2, 1277/2, 1232/2, 1228/4, 1228/3, 1218/36, 1218/31, 1218/13, 1124/2, 1075/2, 1074/2, 1053/2, 1052/2, 1051/2, 1012/2, 1011/3, 1011/2 in 1005/2, vse k.o. ... do celote ter parc. št. 1848/0 in 1851/0 k.o. ... do celote v korist najugodnejšega ponudnika in predkupnega upravičenca A.A. po dne 8. 12. 2015 opravljeni prvi javni dražbi in na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 1583/2011 z dne 8. 12. 2012 v izvršilni zadevi zaradi prodaje nepremičnine, odobri. Tožnik se je zoper takšno odločitev pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z v uvodu navedeno odločbo njegovo pritožbo zavrnilo.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je A.A. dne 8. 12. 2015 pri Upravni enoti Maribor vložil zahtevek za odobritev pravnega posla pri prometu z zgoraj navedenimi nepremičninami zaradi pridobitve lastninske pravice, katere pridobiva v svojo last kot najboljši ponudnik in predkupni upravičenec po dne 8. 12. 2015 opravljeni prvi javni dražbi in po sklepu Okrajnega sodišča št. In 1583/2011 z dne 8. 12. 2015 v izvršilnem postopku zaradi prodaje nepremičnin last tožnika.

3. V postopku je bilo ugotovljeno, da ni nobenih ovir za pridobitev naštetih nepremičnin, ker ima A.A. status kmeta, je lastnik kmetije s sedežem v Rošnji, ki obsega 11,77 ha kmetijskih in gozdnih površin ter je nosilec kmetijskega gospodarstva KMG MID št. ..., na katerem obdeluje skupaj 40,69 ha kmetijskih površin. S pridobitvijo lastninske pravice na obravnavanih nepremičninah bi svojo kmetijo še povečal. 4. Zemljišča, ki so predmet prodaje, so del zaščitene kmetije, okoliščine, ki omogočajo delitev zaščitene kmetije pri prometu s kmetijskimi zemljišči, kar predstavlja izjemo od splošne prepovedi tovrstnih delitev, pa določa 18. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Ena od teh okoliščin je podana, kadar se na ta način povečuje ali zaokrožuje druga kmetija oziroma se povečuje ali zaokrožuje kmetijsko zemljišče. Glede na zgoraj navedene dejanske ugotovitve o tem, da je kupec A.A. kmet, ki ima v lasti kmetijska in gozdna zemljišča zgoraj navedenega obsega, so izpolnjeni pogoji, ki upravičujejo izjemo od prepovedi delitve zaščitene kmetije pri prometu s kmetijskimi zemljišči (druga alinea 18. člena ZKZ).

5. Z odločbo št. 330-1443/2015-8 (7009) z dne 10. 2. 2016 je bila odobrena zahteva za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1218/67, 1218/59, 1209/2, 1200/1, 1182/2, 1167/4, 1167/2, 1097/2, 922/2, 1010/2, 1316/2 in 1316/4 vse k.o. ... do celote v korist najugodnejšega ponudnika in predkupnega upravičenca B.B., po dne 8. 12. 2015 opravljeni prvi javni dražbi in na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru, št. 1583/2011 z dne 8. 12. 2015. Tožnik se je zoper to odločbo pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z v uvodu navedeno odločbo njegovo pritožbo zavrnilo.

6. Tudi to zemljišče je bilo predmet prodaje na javni dražbi dne 8. 12. 2015 v izvršilnem postopku št. In 1583/2011 zaradi prodaje tožnikovih nepremičnin. B.B. je kot najboljši ponudnik in predkupni upravičenec vložil zahtevek za odobritev pravnega posla. V postopku pa je bilo ugotovljeno, da ima status kmeta, da je lastnik 12,98 ha kmetijskih in gozdnih površin v k.o. …, ki so v njegovi lasti do celote, je pa tudi namestnik kmetijskega gospodarstva KMG MID št...., na katerem obdelujejo skupaj 59,88 ha kmetijskih površin ter s pridobitvijo predmetnih nepremičnin v svojo last svojo kmetijo še povečuje. S tem je podan pogoj iz 2. alinee 18. člena ZKZ, ki izjemoma dopušča delitev zaščitene kmetije.

7. Z odločbo št. 330-1464/2015-5 (7009) z dne 20. 1. 2016 je bila odobrena zahteva za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini št. 509/1 k.o. ... do celote v korist najugodnejšega ponudnika in predkupnega upravičenca C.C. po opravljeni prvi javni dražbi dne 8. 12. 2015 in na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 1583/2011 z dne 8. 12. 2015. Tožnik se je tudi zoper to odločbo pritožil, pristojno ministrstvo pa je njegovo pritožbo zavrnilo. Za C.C. je bilo ugotovljeno, da ima priznan status kmeta, je pa tudi lastnik zaščitene kmetije po odločbi Upravne enote Maribor št. 330-141/2003 z dne 5. 11. 2003 ter s pridobitvijo predmetne nepremičnine v svojo last zaščiteno kmetijo še povečuje. S tem so podani pogoji za odobritev predmetnega pravnega posla (prva alinea 18. člena ZKZ).

8. V vseh treh primerih je bilo ugotovljeno, da nobeden od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena, zaradi katerega se zahtevkov ne bi odobrilo, ni bil podan, zato je bilo odločeno, da se zahteve za pridobitev lastninske pravice na predmetnih nepremičninah odobrijo.

9. Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija vse zgoraj navedene prvostopne odločbe in navaja, da so predmet odobritve pravnega posla po vseh izpodbijanih odločbah posamezna zemljišča, ki sodijo k zaščiteni kmetiji tožnika. Vsak izmed vložnikov prošnje je kupil samo posamezne parcele kot dele zaščitene kmetije. Kot izhaja iz izpodbijanih odločb, imajo vsi ponudniki status kmeta, lastnik zaščitene kmetije pa je samo C.C. A.A. in B.B. nista lastnika zaščitenih kmetij, po zatrjevanju tožeče stranke pa v postopku tudi ni bilo ugotovljeno, da sta lastnika druge kmetije ali da bi z nakupom povečala ali zaokrožila kmetijsko zemljišče, navedeno je namreč le bilo, da obdelujeta večjo površino kmetijskih zemljišč, nikjer pa ni bilo ugotovljeno, da so taka zemljišča njuna last. Iz tega razloga pogoji iz 18. člena ZKZ, ki izjemoma dopuščajo delitev zaščitene kmetije niso izkazani, kar pomeni, da zaradi delitve ne sme prenehati obstajati zaščitena kmetija. Tožnik ne nasprotuje prodaji kmetije, vendar zahteva, da se kmetija prodaja kot celota. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijane odločbe odpravi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijanih odločb. 11. Odgovore na tožbo so v predmetni zadevi vložili tudi C.C., A.A. in B.B., ki nastopajo v tem upravnem sporu kot prizadete stranke v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V odgovorih na tožbo se zavzemajo za njeno zavrnitev, iz njihovih vlog pa izhaja, da so pogoji za odobritev pravnega posla podani, na račun sodišča pa so znesek kupnine že nakazali.

12. Tožba ni utemeljena.

13. Po presoji sodišča so izpodbijani upravni akt pravilni in na zakonu utemeljeni iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnih in drugostopnih odločbah in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je v svojih odločbah odgovoril že drugostopni organ in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

14. Če je za na javni dražbi prodano zemljišče za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in izda sklep o domiku (sedmi odstavek 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Tudi 25. člen ZKZ določa, da po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napoti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.

15. V obravnavanih zadevah so bila zgoraj navedena določila pravilno uporabljena. Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejše ponudnike pravilno napotilo, da pridobijo odločbe o odobritvi pravnih poslov. Ti so tako tudi storili, sodišče pa se strinja z izpodbijanimi odločitvami, da v predmetni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katerih bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana.

16. Tretji odstavek 19. člena ZKZ določa, da se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri: če niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZKZ, če promet ni potekal po postopku in na način določen s tem zakonom, če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona ali če bi se s prometom fizično delile parcele zemljišča, ki je bilo urejeno s komasacijo.

17. Za predmetno zadevo je relevantna prva alinea tretjega odstavka 19. člena ZKZ, iz katere izhaja, da je odobritev pravnega posla, ko gre za promet z zaščiteno kmetijo, v katerem se ta deli, dopustna, če je izpolnjen kateri od pogojev iz 18. člena ZKZ. Določba 18. člena ZKZ torej določa izjeme od splošnega pravila, da se zaščitene kmetije v prometu ne sme deliti. O kupcu C.C. je bilo ugotovljeno, da je lastnik zaščitene kmetije, s tem pa je podana izjema iz prve alinee 18. člena ZKZ, ki dopušča delitev zaščitene kmetije. Iz dejanskih ugotovitev glede kupcev A.A. in B.B., pa izhaja, da s kupljenim zemljiščem povečujeta oziroma zaokrožujeta svojo kmetijo, s tem pa je podana izjema iz druge alinee 18. člena ZKZ. V skladu s to določbo in ustaljeno sodno prakso je v tem primeru dopustna izjema, ki dovoljuje delitev sicer zaščitene kmetije, saj povečanje oziroma zaokrožitev druge kmetije oziroma kmetijskega zemljišča omogoča povečanje posestne strukture slovenskih kmetij.

18. V izpodbijanih odločbah je bil izrecno ugotovljen obseg kmetijskih površin, katerih lastniki so kupci (tudi B.B. in A.A.), kot je zgoraj na kratko povzeto, zato sodišče nasprotne tožbene navedbe zavrača kot neutemeljene. V tem upravnem sporu so predmet presoje odobritve pravnih poslov, o čemer je odločil prvostopni upravni organ na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZKZ v zvezi s 25. členom ZKZ. Relevantna materialnopravna podlaga v predmetni zadevi se torej nanaša na vprašanje ali so podane okoliščine, ki pomenijo oviro za odobritev pravnih poslov in jih določa tretji odstavek 19. člena ZKZ. Po zgoraj obrazloženem te niso podane, zato so izpodbijane odločitve pravilne. Glede na to so neutemeljene tudi vse ostale tožbene navedbe, zato je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

19. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o stroških v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.