Jedro

Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP (1986) nima izrecne določbe glede razpolaganja z zahtevkom v obnovljenem postopku. Pri presoji dopustnosti razpolaganja z zahtevkom v tej fazi postopka pa je treba izhajati iz narave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva. Iz določb 255. do 258. člena ZUP (1986) izhaja, da tvori obnovljeni postopek celoto s prejšnjim postopkom (oziroma tistim delom prejšnjega postopka, ki je ostal v veljavi) ter konkretni postopek vrača v procesno situacijo, ko še ni bila izdana dokončna odločba. V tem procesnem položaju pa lahko po mnenju Vrhovnega sodišča stranka še vedno razpolaga s svojo zahtevo oziroma zahtevki.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi 2. točka izreka odločbe Ministrstva za okolje, prostor in energijo z dne 19. 11. 2004 ter se pritožba stranke z interesom A.A. zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper 2. točko izreka odločbe tožene stranke z dne 19. 11. 2004, s katero je bil sklep Upravne enote Žalec z dne 11. 9. 2003 odpravljen, umik zahteve za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja pa zavržen. Prvostopni upravni organ je z navedenim sklepom na podlagi 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (zaradi umika zahtevka) ustavil postopek B.B. za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in namensko spremembo gospodarskega poslopja v poslovno-stanovanjski objekt z zunanjo ureditvijo, na parc. št. .. in .. k.o. ...

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje pravnemu stališču tožene stranke, po katerem stranka (tožnik) v obnovljenem postopku ne more razpolagati s svojim zahtevkom in ga umakniti, ker sta lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje, ki sta bila izdana v prejšnjem postopku, že postala pravnomočna.

3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) navaja, da glede na določbo 134. člena ZUP ni pravilno stališče sodišča prve stopnje in tožene stranke, po katerem v postopku, ki se obnavlja, stranka ne more razpolagati s svojim zahtevkom. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi ter mu prizna stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila. A.A. kot prizadeta stranka pa Vrhovnemu sodišču predlaga zavrnitev tožnikove pritožbe.

5. Revizija je utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V okviru presoje materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane 2. točke odločbe tožene stranke po določbah 135. člena ZUP/99. V obravnavanem primeru se je upravni postopek, (ki se sedaj obnavlja), začel že z vložitvijo tožnikovega zahtevka (oziroma zahteve) dne 26. 10. 1994 ter bil obnovljen, ker tožnikovi mejašinji A.A., ki bi morala biti udeležena v postopku izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe (odločba tožene stranke z dne 3. 6. 2003). Glede na prehodno določbo 324. člena ZUP/99 bi moralo tako sodišče prve stopnje kot tožena stranka v obravnavanem primeru presojati dopustnost umika zahtevka v obnovljenem postopku po določbah prej veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP/86 (Ur. l. SFRJ, št. 47/86). Citirani zakon nima izrecne določbe glede razpolaganja z zahtevkom v obnovljenem postopku. Pri presoji dopustnosti razpolaganja z zahtevkom v tej fazi postopka pa je treba izhajati iz narave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva. Iz določb 255. do 258. člena ZUP/86 izhaja, da tvori obnovljeni postopek celoto s prejšnjim postopkom (oziroma tistim delom prejšnjega postopka, ki je ostal v veljavi) ter konkretni postopek vrača v procesno situacijo, ko še ni bila izdana dokončna odločba. V tem procesnem položaju pa lahko po mnenju Vrhovnega sodišča stranka še vedno razpolaga s svojo zahtevo oziroma zahtevki, tako kot pri kateremkoli drugem postopku, torej lahko ob izpolnjevanju pogojev iz 131. člena ZUP/86 tudi umakne svoj zahtevek do izdaje odločbe v obnovljenem postopku. Na pravilnost takšnega stališča ne kaže le razvoj sodne prakse v tej smeri, temveč tudi dejstvo, da je novi drugi odstavek 270. člena ZUP-C (Ur. l. RS, št. 73/2004) izrecno dopustil umik zahtevka do izdaje odločbe tudi v obnovljenem postopku.

9. Ker temelji odločitev sodišča prve stopnje oziroma tožene stranke na pravno zmotnem stališču, po katerem umik zahtevka v obnovljenem postopku ni dopusten, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena v zvezi z 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo. Pritožbo stranke z interesom I.V. zoper sklep prvostopnega upravnega organa pa je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

10. Tožnik v reviziji ni opredeljeno navedel stroškov, za katere zahteva povračilo. Zato mu jih Vrhovno sodišče ob reševanju revizije ni moglo odmeriti (163. člen ZPP v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).