Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Do prelaganja naroka brez izkazanih upravičenih razlogov ne sme priti. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko ni preložilo naroka na dolžničino opravičilo, v katerem je zgolj navedla, da se opravičuje, ker se naroka ne bo mogla udeležiti zaradi dopusta.
Dolžnica je bila dolžna v času preizkusnega obdobja z upraviteljem sodelovati, mu sporočati spremembo prebivališča in aktivno iskati zaposlitev.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru upravitelja zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.
2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Višje sodišče najprej odgovarja na tisti del pritožbe, v katerem dolžnica poziva sodišče, da razume, zakaj se ni mogla udeležiti naroka, ki je bil razpisan za 12. 8. 2014. Navaja, da jo je sestrična povabila na oddih za dva dni. Ker tega ni imela že zadnjih 20 let, sama pa je slabega zdravstvenega stanja, navaja, da bi drugače še bolj zbolela. Dolžnica v pritožbi smiselno zatrjuje, da bi moralo sodišče preložiti narok za obravnavanje ugovora zoper odpust obveznosti, s tem pa zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.
5. Sodišče o ugovoru proti odpustu obveznosti odloča na naroku, ki ga mora razpisati na dan, ki ni prej kot 15. dan po objavi oklica o naroku in ne pozneje kot en mesec po prejemu ugovora (1. točka drugega odstavka 405. člena ZFPPIPP). Če se dolžnik naroka ne udeleži, sodišče opravi narok v njegovi odsotnosti. Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom, in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja (četrti in peti odstavek 405. člena ZFPPIPP).
6. Po določbi 115. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi. Zgolj predlog stranke za preložitev naroka še ni dovolj, potrebno je izkazati tudi okoliščine, ki ga opravičujejo. Preložitev naroka je izjema, ki jo je potrebno presojati strogo. Do prelaganja naroka brez izkazanih upravičenih razlogov ne sme priti.(1) Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko ni preložilo naroka na dolžničino opravičilo, v katerem je zgolj navedla, da se opravičuje, ker se naroka ne bo mogla udeležiti zaradi dopusta. Ne samo, da gre za opravičilo, ki torej tudi po vsebini ni prošnja za preložitev naroka, preložitev tudi sicer ne bi bila upravičena. Pravilno opozarja sodišče prve stopnje, da je dolžnica vabilo na narok prejela 17. 7. 2014 (podpisana vročilnica), zato je opravičilo, ki je prišlo na sodišče 8. 8. 2014, že samo po sebi neupoštevno. Dolžnica je za narok vedela slab mesec pred opravičilom. Dejstvo, da je dolžnica slabega zdravstvenega stanja ter da se ji je po dolgih letih ponudila prilika za dva dni dopusta, nikakor ne more opravičevati izostanka. Končno gre za procesno dejanje, glede katerega ZFPPIPP določa jasne roke za opravo, s tem pa še dodatno oži možnost prelaganja naroka za odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti. Dolžnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovoru ni nasprotovala niti pisno. Absolutno bistvena kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
7. Dolžnica niti na naroku niti predhodno z vlogo ni nasprotovala trditvam upravitelja v ugovoru zoper odpust obveznosti, zato so vse pritožbene navedbe (razen navedenih v 4. točki teh razlogov) nedovoljene pritožbene novote iz prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki jih višje sodišče ne sme upoštevati.
8. Ne glede na to pa višje sodišče v tem postopku dodaja, da dolžnica tudi sedaj v pritožbi ni v ničemer izkazala, da bi upravitelja pravočasno obveščala o spremembi naslova. Iz spisa celo izhaja, da pisem, ki ji jih upravitelj pošilja, ne prevzema (glej vročilnici, ki sta prilogi ugovora). Tudi ni v ničemer dokazala, da bi v zadnjem četrtletju leta 2013 in vse do ugovora aktivno iskala zaposlitev. Za to obdobje tudi ni predložila nobenih opravičil. Upravitelj je v ugovoru navedel, da v zadnjih 11 mesecih od dolžnice ni prejel dokumentov, niti ni od dolžnice prejel telefonskega klica, elektronske pošte, zadnja komunikacija z dolžnico je bila opravljena julija oziroma avgusta leta 2013, ko mu je po pozivu poslala zdravstveno dokumentacijo, ki jo je v sodni spis vložil 30. 4. 2014. Dolžnik mora po določbi 384. člena ZFPPIPP med postopkom osebnega stečaja upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena ali vsako spremembo naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitev, hkrati pa ima dolžnik po določbi 401. člena ZFPPIPP med preizkusnim obdobjem (v tem primeru ta traja do 15. 6. 2015) poleg obveznosti, določenih v 384. in 386. členu ZFPPIPP, tudi obveznost aktivnega iskanja zaposlitve.
9. Dolžnica je bila dolžna v času preizkusnega obdobja z upraviteljem sodelovati, mu sporočati spremembo prebivališča in aktivno iskati zaposlitev. Iz vročilnic, ki jih je upravitelj priložil k ugovoru, izhaja, da pošte ne dviguje. Vse to kaže na nesodelovanje dolžnice z upraviteljem. Višje sodišče zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ovira za odpust obveznosti je po določbi 403. člena ZFPPIPP podana tudi v primeru, če dolžnik krši svoje obveznosti iz 384. in 401. člena ZFPPIPP.
10. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
(1) Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 334/2007 z dne 17. 4. 2008.