Jedro

ZDoh jasno določa, da se invalidom s 100% telesno okvaro osnova za dohodnino zmanjša za letno poprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov. Glede na to, da je tožnik dokazal izpolnjevanje samo enega zakonskega pogoja za znižanje osnove za dohodnino, in sicer priznano pravico do tuje nege in pomoči, ne pa tudi izpolnjevanje drugega zakonskega pogoja, da je invalid s 100% telesno okvaro, do priznanja obravnavane olajšave tudi po mnenju sodišča ni upravičen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je dne 26. 11. 2001 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije vložil tožbo zaradi molka tožene stranke, ker ni odločila o njegovi pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa o odmeri dohodnine za leto 2000, in odločbe ni izdala niti v nadaljnjih sedmih dneh po njegovem pozivu. Med trajanjem tega upravnega spora je tožena stranka odločila o pritožbi tožnika in izdala izpodbijano odločbo. Tožnik je z dopisom z dne 14. 2. 2002 svojo tožbo, vloženo zaradi molka, razširil tudi na izpodbijano odločbo tožene stranke.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo št. … z dne 3. 1. 2002 zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Davčnega urada A, Izpostave B, št. … z dne 28. 8. 2001, s katero je prvostopni organ tožniku odmeril dohodnino za leto 2000. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da se invalidom s 100% telesno okvaro v skladu z določbo 1. alinee 8. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 1/95-odločba US, 7/95, 14/96-odločba US, 44/96, 68/96-odločba US, 82/97-odločba US, 36/99-odločba US, v nadaljevanju ZDoh) osnova za dohodnino zmanjša za letno poprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, če jim je bila na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov, priznana pravica do tuje nege in pomoči. Po mnenju tožene stranke bi bilo zmanjšanje osnove za dohodnino po 1. alinei 8. člena ZDoh moč priznati le v primeru, ko bi bila kumulativno izpolnjena oba zakonska pogoja, tj. invalidnost s 100% telesno okvaro in priznana pravica do tuje nege in pomoči. Glede na to, da pri tožniku ni izkazan eden izmed obeh zakonskih pogojev, tj. invalidnost s 100% telesno okvaro, mu znižanja osnove za dohodnino na podlagi 1. alinee 8. člena ZDoh ni bilo mogoče priznati.

Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo, ker meni, da je nezakonita. Po njegovem mnenju je nezakonito prikrajšan za določena denarna sredstva, ki bi jih prejel, če bi tožena stranka pravilno odmerila dohodnino tako, da bi upoštevala njegovo invalidnost in dejstvo, da dobiva dodatek za pomoč in postrežbo. Tožena stranka napačno razlaga določbo 1. alinee 8. člena ZDoh, saj je ta člen moč razumeti pravilno slovensko in pravilno pravopisno le tako, da se upošteva pomen vejice, kar pomeni, da je do zmanjšanja osnove za odmero dohodnine upravičena oseba, ki je invalid, ne glede na stopnjo telesne okvare, če prejema zakonit dodatek za tujo pomoč in nego. Povsem enako določbo ima namreč Sklep Vlade RS, objavljen v Uradnem listu RS št. 70/2001, ki v posebnem odstavku ureja, da so plačila RTV prispevka oproščeni tudi invalidi, ki niso 100% invalidi, imajo pa pravico do dodatka za postrežbo in nego.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da 1. alinea 8. člena ZDoh določa dva pogoja, ki morata biti podana kumulativno, kar pomeni hkrati izpolnjena, da se zavezancu lahko zmanjša osnova za dohodnino. ZDoh jasno določa, da se invalidom s 100% telesno okvaro osnova za dohodnino zmanjša za letno poprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov. Tožnik je v upravnem postopku sicer res predložil sklep Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (sedaj Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) z dne 17. 4. 1980, iz katerega izhaja, da je invalid II. kategorije, kar pa ne zadošča za dokazovanje, da ima hkrati tudi 100% telesno okvaro. V skladu s 60. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, v nadaljevanju ZPIZ) je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu z ZPIZ, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, se razvrščajo v tri kategorije, in sicer glede na preostalo delovno zmožnost. Ta razdelitev pa ne ustreza razdelitvi telesnih okvar iz 145. člena ZPIZ, ki so glede na težo in vzrok nastanka razvrščene na osem stopenj (v razponu med 30 in 100% telesne okvare) in definiciji telesne okvare iz 143. člena ZPIZ, ki pravi, da je telesna okvara podana, če pri zavarovancu nastane izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Glede na navedeno bi moral tožnik po presoji sodišča za izkazovanje pogoja, da je invalid s 100% telesno okvaro, poleg že predloženega sklepa, iz katerega izhaja, da je invalid II. kategorije, predložiti še poseben dokaz o stopnji svoje telesne okvare, kajti ta podatek iz priloženega sklepa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni razviden. Glede na to, da je tožnik dokazal izpolnjevanje samo enega zakonskega pogoja za znižanje osnove za dohodnino, in sicer priznano pravico do tuje nege in pomoči, ne pa tudi izpolnjevanje drugega zakonskega pogoja, da je invalid s 100% telesno okvaro, do priznanja obravnavane olajšave tudi po mnenju sodišča ni upravičen.

Tožbeni ugovor, da je določba 1. alinee 8. člena ZDoh docela enaka določbi 2. člena Sklepa Vlade RS o spremembi višine prispevka za RTV programe, ter da je zaradi neupoštevanja tega sklepa, ki priznava olajšave tudi invalidom z manj kot 100% telesno okvaro ob pogoju, da jim je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, izpodbijana odločba nezakonita, ni utemeljen. V postopku odmere dohodnine se upoštevajo samo tiste olajšave, ki jih predpisuje ZDoh in za katere so izpolnjeni z ZDoh predpisani pogoji, ne pa olajšave, ki jih določa kak drug predpis za druge namene.

Kadar sodišče odloča le o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, v skladu s tretjim odstavkom 23. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00, v nadaljevanju ZUS) trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Sodišče po povedanem ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS.