Jedro

Tožnik res ni prejemnik denarne socialne pomoči. A pri tem ne spregledati dejstev, da se (po lastnih navedbah) nahaja na zaprtem oddelku in da je iz njegove izjave o premoženjskem stanju razvidno, da je brez družine, prav tako pa tudi brez kakršnegakoli premoženja ali dohodkov. Ker prestaja zaporno kazen in ker torej zgolj upoštevaje njegovo dohodkovno premoženjsko stanje pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči nedvomno izpolnjuje, bi bilo vztrajanje pri tem, da bi mu morala (zaradi izpolnitve pogoja za popolno taksno oprostitev) biti takšna denarna pomoč tudi dejansko dodeljena, neupravičeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnikovemu predlogu v celoti ugodi in se ga v postopku pred sodiščem prve stopnje oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 24.3.2014 odločilo, da se tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse delno ugodi, tako da je dolžan v roku 15 dni od prejema sklepa plačati sodno takso za tožbo v višini 5,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki poudarja, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v celoti oprostiti sodne takse. Kot obsojeni (v zavodu ZPKZ X.) je namreč že dalj časa brez dela oziroma brez denarnih sredstev. S takšno odločitvijo država krši 13. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravico do učinkovitega pravnega sredstva), kršena pa naj bi bila tudi Ustava RS. Z naloženim plačilom bi bila občutno zmanjšana njegovega denarna sredstva oziroma sredstva, s katerimi se preživlja. Navaja, da ni prejemnik denarne socialne pomoči. Nahajal naj bi se na zaprtem oddelku zapora, kjer je brez pravice do dela oz. brez vseh denarnih sredstev že dalj časa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Čeprav iz določbe prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) (1) izhaja, da lahko sodišče stranko plačila sodnih taks v celoti oprosti le v primeru, če slednja na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč (po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev), pa je po prepričanju pritožbenega sodišča takšna oprostitev upravičena tudi v konkretnem primeru. Tožnik res ni prejemnik denarne socialne pomoči. A pri tem ne spregledati dejstev, da se (po lastnih navedbah) nahaja na zaprtem oddelku in da je iz njegove izjave o premoženjskem stanju razvidno, da je brez družine, prav tako pa tudi brez kakršnegakoli premoženja ali dohodkov. Ker prestaja zaporno kazen in ker torej zgolj upoštevaje njegovo dohodkovno premoženjsko stanje pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči nedvomno izpolnjuje (2), bi bilo vztrajanje pri tem, da bi mu morala (zaradi izpolnitve pogoja za popolno taksno oprostitev) takšna denarna pomoč tudi dejansko dodeljena, neupravičeno. Takšno pogojevanje bi (ne glede na višino taksne obveznosti) lahko pomenilo poseg v pravico do sodnega varstva, zaradi česar mu ni moč slediti.

5. Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se tožnikovemu predlogu v celoti ugodi in se ga v postopku pred sodiščem prve stopnje oprosti plačila sodnih taks (3. točka 365. člena ZPP (3)).

(1) Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008, s kasnejšimi spremembami.

(2) Ne presega namreč predvidenih dohodkovno premoženjskih cenzusov. Glej npr. tretji odstavek 6. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010, s kasnejšimi spremembami, ZUPJS).

(3) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.