U-I-267/97

29.1.1998

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Rajka Grudna iz Predstruge na seji dne 29. januarja 1998

s k l e n i l o:

Pobuda Rajka Grudna za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik je 22.10.1997 vložil pobudo za oceno ustavnosti v izreku tega sklepa navedenega Odloka (v nadaljevanju: Odlok).

Pobudnik meni, da je imel Odlok retroaktivno veljavo, kar naj bi bilo v nasprotju z Ustavo. Zato naj bi bil ničen in naj se ne bi uporabljal v postopkih denacionalizacije na podlagi Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in 31/93 - v nadaljevanju: ZDen).

2.Odlok je bil po sprejemu Ustave FLRJ z Zakonom o potrditvi in spremembah Odloka (Uradni list FLRJ, št. 63/46) potrjen in spremenjen, pri čemer je dobil tudi novo ime: Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (v nadaljevanju: ZPSP). Podržavljenje je bilo izvršeno z dnem uveljavitve Odloka (1. člen Odloka in drugi odstavek 1. člena ZPSP), tako da je premoženje že po samem zakonu tega dne prešlo v državno lastnino. Odlok in ZPSP nista posebej določala organov, pristojnih za njuno izvrševanje, ZPSP se je v določbi četrtega odstavka 2. člena le skliceval na določbe Zakona o zaplembi in izvajanju zaplembe. Pač pa je organe, pristojne za izvrševanje zaplembe premoženja, določal 30. člen Zakona o konfiskaciji premoženja in o izvrševanju konfiskacije (Uradni list DFJ, št. 40/45 - v nadaljevanju: ZKIK), ki je veljal do uveljavitve Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (Uradni list FLRJ, št. 61/46 - v nadaljevanju: ZZP), s katerim je bil ZKIK potrjen in spremenjen tako, da ni več vseboval določbe prejšnjega 30. člena ZKIK. V prehodni določbi 32. člena je ZZP določal, da morajo sodišča do 1.10.1946 dokončati vse zaplembe, ki jih imajo v delu na podlagi 30. člena ZKIK. Navedeni predpisi o zaplembi premoženja so prenehali veljati z uveljavitvijo Zakona o izvršitvi kazni, varnostnih ukrepov in vzgojnih poboljševalnih ukrepov (Uradni list FLRJ, št. 47/51 - 144. člen tega zakona). Zato najkasneje po uveljavitvi tega zakona ni bilo več mogoče uporabljati niti določb Odloka niti ZPSP. Torej je mogoče skleniti, da se je s samo nezmožnostjo njihovega dejanskega izvrševanja izčrpala tudi njihova pravna veljavnost.

3.Glede na navedeno Odlok ob osamosvojitvi Slovenije na njenem območju ni bil več veljaven predpis. Zato v skladu s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ob osamosvojitvi ni postal sestavni del pravnega reda Republike Slovenije. Pobudnik torej izpodbija predpis, ki je že pred vložitvijo pobude prenehal veljati. Ustavno sodišče praviloma ne more odločati o ustavnosti zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki so prenehali veljati že pred vložitvijo pobude. Odlok se tudi več ne uporablja. Pobudnikove navedbe, da se uporablja "za nevračanje imetja" po ZDen, niso utemeljene. Odlok je po določbi 3. člena ZDen le eden od predpisov, katerih nekdanja uporaba v času podržavljenja premoženja je podlaga za današnjo denacionalizacijo. Pri tem pa pristojni organi, ki odločajo v denacionalizacijskih postopkih, uporabljajo določbe ZDen in ne določbe Odloka. Odlok torej ni niti veljaven predpis niti se v denacionalizacijskih postopkih kot predpis ne uporablja. Zato ni podana pristojnost Ustavnega sodišča za odločanje o njegovi ustavnosti in je bilo treba pobudo zavreči.

4.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: namestnik predsednika mag. Matevž Krivic in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Janez Snoj, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika mag. Matevž Krivic